Iz Ksevta z žaljivkami

Pisati o žaljivi elektronski pošti Nene Dokuzov, v. d. direktorice javnega zavoda Ksevt (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij), Mihi Turšiču, umetniku in nekdanjemu vodji ter soustanovitelju tega zavoda, je za novinarja težka preizkušnja. Komuniciranje javnih oseb ponavadi ni tema novinarskih člankov, saj obstaja tihi družbeni dogovor o njegovih minimalnih standardih. Sram, ki ga človek začuti ob grobem pisanju javne osebe, izhaja natanko iz dejstva, da je ta prestopila nevidni prag še sprejemljivega govora. Kaj se zgodi, ko državne institucije, ki bi morale biti branik spoštljive komunikacije, same postanejo prostori primitivizma in vulgarnosti?

Očitno vladi ni mar za javno (kot skupno dobro) ali za to, kako ga z nastavljanjem vodstvenih kadrov gradi oziroma ruši. Kako si namreč lahko razlagamo, da so Neni Dokuzov podaljšali mandat, potem ko je Dnevnik objavil njeno žaljivo pismo, ko je torej to pismo prišlo v javnost? Za ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ta pošta ni relevantna, saj naj bi šlo za zasebno dopisovanje. A to je le birokratsko sprenevedanje, saj se je Dokuzova v sporočilu, sicer poslanem z gmaila, odzvala na Turšičevo javno kritiko programa Ksevt – torej javni osebi pisala o zadevah javnosti kot vodja javne ustanove. Sicer pa je odziv ministrstva na komunikacijske spretnosti njegovih zaposlenih precej srhljiv, ker v podtonu sugerira, da se lahko vodja javne ustanove v zavetju svojega zasebnega elektronskega naslova po mili volji znaša nad tistimi, ki si upajo kritizirati njegovo delo.

A žaljivo pismo je le simptom dogajanj v Ksevtu po tem, ko je ta postal javni zavod. Program Ksevta bi moral biti prva preokupacija ministrstva za gospodarstvo, pod katero sodi Ksevt, kar pomeni predvsem, da bi morali za njegovo oblikovanje imenovati nekoga, ki je vsaj bežno seznanjen bodisi z znanostjo, bodisi z umetnostjo, bodisi z vesoljem in vesoljskimi tehnologijami. Neno Dokuzov za položaj v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij kvalificira znanje iz kohezijske politike.

Spomnimo, da je Ksevt dobil evropski denar za idejo kulturalizacije vesolja. Ta koncept je majhni državi omogočil, da se priključi raziskovanju vesolja, čeprav pri razvijanju vesoljskih programov ne more parirati vesoljskim velesilam. Ksevt je mednarodno pozornost dobil kot institucija, ki je na vesoljske raziskave ponudila nov pogled, tak, ki se osredotoča na družbene in kulturne posledice raziskovanja vesolja. A očitno je vlada, ko je spomladi Ksevt razglasila za svoj novi javni zavod, ta izvirni koncept nadomestila z idejo promocije središča kot turistične atrakcije in za »izvajanje inovativnega turističnega produkta: igrifikacija vesolja (po vzoru Vojne zvezd)«, kot piše v novem ustanovnem aktu Ksevta.

To, da na razsvetljeno oblast in razsvetljeno kadrovanje v tej državi ni mogoče računati, je bilo že dolgo jasno. Da vodilni kadri (če le pišejo z zasebnega e-naslova) lahko nemoteno psujejo in žalijo, pa je nekaj novega in, kot rečeno, nadvse zastrašujočega.