Izkušnja prve poštne stavke

Kdaj ste poslali razglednico in ali vaš otrok ve, kaj je dopisnica?

Objavljeno
11. november 2019 21.50
Posodobljeno
12. november 2019 07.28
Karikatura: Marko Kočevar
Danes je potekala prva stavka poštnih delavcev. Stavko izvaja manjši sindikat, ki je organiziran v tem podjetju. Kakšni so rezultati, je seveda vedno stvar interpretacije. Sindikalisti maksimirajo udeležbo pri stavki, uprava družbe pa poudarja pripravljenost na pogovore s sindikatom.

Drastičnih posledic prvi dan ni, kljub stavki so se dogovorili, da delajo več od minimuma. Dostavljajo vse pošiljke do deset kilogramov. Tudi če bi se stavka v prihodnjih dneh zaostrovala (to je seveda mogoče pričakovati, če dogovora ne bo), morajo pismonoše po zakonu opraviti dostavo poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška, ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja. Prav tako morajo opraviti dostavo priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke. Izvajalec poštnih storitev mora zagotoviti prenos vseh poštnih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke, takoj po prenehanju stavke. Če ste torej naročili hladilnik, je velika verjetnost, da vam ga niso dostavili, je pa seveda varno shranjen.

Poštna storitev se spreminja, klasična pisma izumirajo – ali se spomnite, kdaj ste nazadnje poslali kartico, in ali vaš otrok ve, kaj je dopisnica? –, povečuje pa se dostava paketov (to ni javna storitev, v mestih se konkurenčne službe med seboj bojujejo za dostavo).

Kakšen bo nadaljnji razvoj te storitve? Pošte seveda ne bodo izginile čez noč, jih bo pa seveda manj, ker je pač strank, ki opravljajo to storitev, manj. Dokler bo birokracija v Sloveniji temeljila na papirju, bomo pošto potrebovali. Po pošti vam, denimo, pošljejo davčno odločbo, potrdilo o oddaji pošte je merodajno pri prijavah na razpise, na sodišče vas povabijo s pismom. Ker se kot družba digitaliziramo, bo nekoč verjetno vsa komunikacija z davčno upravo potekala elektronsko, a do takrat je še daleč.

Pošta se želi ukvarjati z logistiko – to je najpomembnejši del poštnega posla –, zato je v postopku nakupa Intereurope. Ta poteza ni nujno slaba. Če ne bodo ukrenili nič, se bomo v nekaj letih morda ukvarjali s tem, zakaj Pošta Slovenije ni naredila nič, da bi našla nove posle. Postavilo se bo vprašanje, ali je v tem podjetju morda preveč zaposlenih. Zdaj sindikalisti ocenjujejo, da so kadrovsko podhranjeni.