Jackpot na hoških poljih

Sosledje dogodkov v zvezi z Magno je težko bolj domačijsko slovensko, kot je. Ali je v igri lakiranje avtomobilov ali sežiganje v cementni peči, se dogodki razvijajo skoraj po istem vzorcu. Pri čemer ni pomembno, ali za vlaganji stoji domači ali tuji investitor. Ves čas so vsi akterji sprti: vlada z okoljevarstveniki, ti z oblastjo, vsi z ljudmi, ljudje z okoljem in med seboj … Za mnoge je bitka vseh proti vsem zgolj dober spin. Ki pa ima manjšo napako: neizogibno obračunavanje v lastnih vrstah, ki se zdi slovenska specialnost. Še ne desetletje tega jo je ponazarjala Lafargeeva investicija v sežiganje, zdaj jo ponazarja investicija v Magno. Že iz prve bi se narod lahko naučil, da notranji razdori nastajajo vedno, kadar vladi ni največja skrb zdravje njenih ljudi.

Trenutno je z investicijo v hoško Magno takole: Gorazd Marinček iz E-foruma zahteva, da Aleš Cantarutti, državni sekretar, odide z ministrstva za gospodarstvo. Neznanci na družbenih omrežjih zahtevajo Marinčkovo glavo. Marinček zato prosi policijo za zaščito. Ker Marinček ni oddal ministrstvu za okolje (Mop) poročila o delu za lansko leto, ga preganjajo novinarji. Ti hkrati preganjajo Mop, ker v primeru nevladnikov ni opravil svojega dela, kot mu ga nalaga zakon. Nato se Marinček še enkrat obrne po pomoč k varuhom zakona: Tobias Altmann iz družbe Colliers mu ponuja podkupnino. Altmann se v vsesplošni razdor še ni vključil. A najbrž zgolj zato, ker menda ne obstaja.

Nevladniki iz Alpe Adria Green (AAG) pozivajo k odhodu ministrico za okolje, ki je investicijo v Magno privedla do kritične faze, in njenega kolega za kmetijstvo Dejana Židana. Ker je član vodstva AAG Andrej Čufer v precej nerodnem času kontaktiral potencialnega investitorja Magno, je za kolega Boža Dukiča njegovo članstvo v upravnem odboru sporno. Ker je Dukič razkril Čuferja, je ta razgalil Dukiča: pred leti je gospod prodajal okolju škodljive LED-svetilke. Čufer uperi ost še v Karla Lipiča iz Slovenskega ekološkega gibanja, ki da je v pismu občinam blatil društvo Temno nebo Slovenije kot nestrokovno in tudi podpiral LED-svetilke. Oglasil se je Inštitut za politike prostora, ki je okaral tudi novinarje, da je izbira Boža Dukiča za sogovornika nesrečna, in Umanotera, ki medijem očita, da namenoma izbirajo sogovornike, ki bodo diskreditirali tretjega … Umanotera je tudi tista, ki Sloveniji pove, da so Štajerci tistega dne, ko so v Ljubljani trkali na vrata nevladnikov, vedeli, da teh ni doma … Štajerci domala pozovejo k linču nevladnikov iz prestolnice v močvirju, zato se močvirniki sprašujejo, kaj počneta Štajerca Boris Sovič in Alojz Križman pri nevladnikih iz AAG: kaj ju vodi, da lobirata za Magno z edinim, ki še »grozi« s pritožbo na okoljsko dovoljenje?

Slovenska scena je shizofrena. Njeno ukvarjanje s samo seboj je le v prid vladi. Tako se vsaj nihče ne ukvarja z njenim (ne)delom. In kar je najpomembnejše: nihče je ne moti v pričakovanju »jackpota« – lakirnice na hoških poljih.