Galerija
Javna podjetja – zlata jama občine?
Nepremičninski prodajni manever, ki se obeta med Mestno občino Ljubljana in javnim podjetjem Vodovod - Kanalizacija, za katerega občina najprej potrebuje soglasje mestnega sveta (ta je po statutu pristojen za odločanje o poslih, vrednih več kot dva milijona evrov) resda ni nekaj novega.
Praksa, da občina iz javnih podjetij, v katerih ima z več kot 87-odstotnim lastniškim deležem odločujoč vpliv, poskuša iztisniti, kar se iztisniti da, je bila pogosta že v prejšnjem mandatu.
Začelo se je s obnovo komunalnih vodov na ljubljanskih trgih (Stari, Mestni), v okviru katere so javna podjetja financirala še drago menjavo tlakovcev. Pozneje je Vo-Ka prevzela financiranje gradnje kanalizacije na Rakovi Jelši, v okviru katere bodo obnovljene tudi nekatere ceste, Energetika pa gradnjo Mesarskega mostu čez Ljubljanico. Energetika bo finančno pomagala (sicer z manjšim vložkom) tudi pri gradnji garaže pod Kongresnim trgom. Pri tem je Računsko sodišče RS jasno povedalo, da financiranje širitve infrastrukture mora zagotoviti občina in da dela, ki so izvedena za potrebe neke druge investicije (denimo asfaltiranje prej makadamske ceste), ne smejo načenjati sredstev, zbranih v okviru gospodarske javne službe, temveč investitorja teh del – bodisi občino bodisi zasebnega investitorja.
Občinski proračun si je letos tudi že opomogel s 15,5 milijona evrov, ki jih je dobil od javnega podjetja Energetika s prodajo svojega deleža v Termoelektrarni toplarni Ljubljana. Finančne težave občine že dolgo niso skrivnost. Zadolženost je visoka (resda še ne do zgornje meje, a plačevanje anuitet se je v zadnjem mandatu početverilo), želenih investicij je mnogo več, kot je na voljo sredstev, zaradi nerealnega načrtovanja prihodkov iz prodaje nepremičnin v proračunu zeva 30-milijonska luknja, uravnavanje proračuna pa še dodatno otežujejo (ne)načrtovani stroški, kot so tisti, ki so povezani s športnim parkom Stožice.
V tem pogledu bo šestmilijonska finančna injekcija javnega podjetja Vo-Ka zagotovo dobrodošla. Pa imajo javna podjetja ljubljanskega holdinga res toliko denarja, da z njim krpajo finančno luknjo mestnega proračuna? Koliko časa bodo to še zmogla? Izklicna cena za zemljišče v Zalogu predstavlja skoraj 15 odstotkov letošnjih načrtovanih prihodkov iz poslovanja Vo-Ke. Pri tem poznavalci opozarjajo, da projekt gradnje sončnih elektrarn še zdaleč ni tako pripravljen, da bi o njem lahko odločali. Ni podatkov o finančni konstrukciji, terminskem načrtu, rentabilnosti projekta ...
Vo-Ka je eno od dveh podjetij holdinga, ki posluje z dobičkom. A potrebnih investicij pri izvajanju lastne gospodarske službe Vo-Ki ne manjka. Obnova ljubljanskega vodovodnega sistema, v katerem se izgubi več kot tretjina vode, ter vodovod in kanalizacija v vsako hišo v občini sta ne nazadnje eni glavnih obljub župana Zorana Jankovića za novi mandat.
Bo imela ob dragih nakupih parcel za sončno elektrarno Vodovod-Kanalizacije še dovolj denarja za investicije v svojo osnovno dejavnost? Ali pa bomo kmalu slišali, da so za kakovostno opravljanje javne službe potrebne podražitve? Imajo javna podjetja ljubljanskega holdinga res toliko denarja, da z njimi krpajo finančno luknjo mestnega proračuna? Koliko časa bodo to še zmogla?
Začelo se je s obnovo komunalnih vodov na ljubljanskih trgih (Stari, Mestni), v okviru katere so javna podjetja financirala še drago menjavo tlakovcev. Pozneje je Vo-Ka prevzela financiranje gradnje kanalizacije na Rakovi Jelši, v okviru katere bodo obnovljene tudi nekatere ceste, Energetika pa gradnjo Mesarskega mostu čez Ljubljanico. Energetika bo finančno pomagala (sicer z manjšim vložkom) tudi pri gradnji garaže pod Kongresnim trgom. Pri tem je Računsko sodišče RS jasno povedalo, da financiranje širitve infrastrukture mora zagotoviti občina in da dela, ki so izvedena za potrebe neke druge investicije (denimo asfaltiranje prej makadamske ceste), ne smejo načenjati sredstev, zbranih v okviru gospodarske javne službe, temveč investitorja teh del – bodisi občino bodisi zasebnega investitorja.
Občinski proračun si je letos tudi že opomogel s 15,5 milijona evrov, ki jih je dobil od javnega podjetja Energetika s prodajo svojega deleža v Termoelektrarni toplarni Ljubljana. Finančne težave občine že dolgo niso skrivnost. Zadolženost je visoka (resda še ne do zgornje meje, a plačevanje anuitet se je v zadnjem mandatu početverilo), želenih investicij je mnogo več, kot je na voljo sredstev, zaradi nerealnega načrtovanja prihodkov iz prodaje nepremičnin v proračunu zeva 30-milijonska luknja, uravnavanje proračuna pa še dodatno otežujejo (ne)načrtovani stroški, kot so tisti, ki so povezani s športnim parkom Stožice.
V tem pogledu bo šestmilijonska finančna injekcija javnega podjetja Vo-Ka zagotovo dobrodošla. Pa imajo javna podjetja ljubljanskega holdinga res toliko denarja, da z njim krpajo finančno luknjo mestnega proračuna? Koliko časa bodo to še zmogla? Izklicna cena za zemljišče v Zalogu predstavlja skoraj 15 odstotkov letošnjih načrtovanih prihodkov iz poslovanja Vo-Ke. Pri tem poznavalci opozarjajo, da projekt gradnje sončnih elektrarn še zdaleč ni tako pripravljen, da bi o njem lahko odločali. Ni podatkov o finančni konstrukciji, terminskem načrtu, rentabilnosti projekta ...
Vo-Ka je eno od dveh podjetij holdinga, ki posluje z dobičkom. A potrebnih investicij pri izvajanju lastne gospodarske službe Vo-Ki ne manjka. Obnova ljubljanskega vodovodnega sistema, v katerem se izgubi več kot tretjina vode, ter vodovod in kanalizacija v vsako hišo v občini sta ne nazadnje eni glavnih obljub župana Zorana Jankovića za novi mandat.
Bo imela ob dragih nakupih parcel za sončno elektrarno Vodovod-Kanalizacije še dovolj denarja za investicije v svojo osnovno dejavnost? Ali pa bomo kmalu slišali, da so za kakovostno opravljanje javne službe potrebne podražitve? Imajo javna podjetja ljubljanskega holdinga res toliko denarja, da z njimi krpajo finančno luknjo mestnega proračuna? Koliko časa bodo to še zmogla?
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji