Javno proti javnemu

Afera, ki jo je sprožila objava avtorskih prejemkov redno zaposlenih predavateljev na Supervizorju, je marca tako pretresla družbenopolitični prostor, da je najprej odnesla ministrico za izobraževanje, potem pa se je sprevrgla v boj interesnih lobijev za prevlado interpretacije o javnem in tržnem denarju. Ob rojstvu afere smo na Delu takoj vložili zahtevi za posredovanje kopij avtorskih in podjemnih pogodb največjih »zaslužkarjev« na upravni in ekonomski fakulteti. In kopij poročil o opravljenem delu, saj je le s temi mogoče neodvisno analizirati porabo proračunskih sredstev fakultet za dodatna plačila zaposlenim.

Zatišje pred nevihto je trajalo več mesecev, nato pa se je v ozadju že pretekli teden sprožil plaz. Najbrž zato, ker je nekomu prišlo na uho, da bo Informacijski pooblaščenec izdal pozitivno odločbo in fakultetama naložil, naj nam posredujeta kopije pogodb. Ta odločitev je, tako se zdi, bolj kot upravno fakulteto razburila ekonomsko in dekanja zadnje je poskušala na različne neformalne načine vplivati na naše delo.

Ker Ekonomska fakulteta v času naših zahtev ni imela objavljenega cenika posredovanja informacij javnega značaja, nam kopiranja pogodb – po lastni krivdi – ne more zaračunati. Skrb za tratenje denarja torej lahko razumemo. Ker je imela trenutna dekanja z lastno fakulteto v obdobju 10 let sklenjenih kar 360 avtorskih in podjemnih pogodb, lahko razumemo tudi njeno razburjenje na osebni ravni. Ne moremo pa razumeti poskusov pritiskov na naše delo v okviru uradnega postopka, ki ga določajo vsaj trije zakoni. Postopka, ki je eden izmed temeljev uresničevanja pravice javnosti do obveščenosti.

Da je razkritje avtorskih pogodb, ki so v seštevkih znašale tudi več sto tisoč evrov, v javnem interesu, je neizpodbitno. Posledično so v javnem interesu tudi poročila o opravljenem delu, brez katerih si javnost ne bo mogla ustvariti celostne slike o vseh dodatnih izplačilih redno zaposlenih profesorjev, ki večinoma prihajajo – zanimivo – z le dveh fakultet. Nasprotniki bodo sicer rekli, da so bili predavatelji plačani iz tržnega denarja, zato njihovi honorarji javnost nimajo kaj brigati, toda prepričani smo, da v javnih izobraževalnih zavodih ni in ne more biti razlike med plačili iz javnega in tržnega denarja javnim uslužbencem, kar potrjujejo tudi nekateri področni predpisi.

Zdaj ko je tudi zaradi pridobljene korespondence fakultet z Informacijskim pooblaščencem jasno, da je vsaj ekonomska krenila v ofenzivo proti vsem in vsakomur, ki od nje zahteva spoštovanje zakonodaje, je interes javnosti za razkritje predavateljskih pogodb in poročil o delu toliko večji. Pravzaprav raste z vsakim dnem, ki bo še minil do dostave vse zahtevane dokumentacije Informacijskemu pooblaščencu. In z vsako novico o tem, da je nekdo nekoga klical in se pritoževal, ker novinarji delamo skladno z zakoni in v imenu javnega interesa.