Junckerjevo politično sporočilo
Se za Junckerjevo zeleno lučjo Hrvaški bolj kot izpolnjevanje pogojev skriva pomoč strankarskemu tovarišu iz EPP Andreju Plenkoviću?
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Za evropsko komisijo in njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja je samoumevno, da prav ob koncu petletnega mandata sprejme priporočilo za sprejetje Hrvaške v schengensko območje. To, da Hrvaška izpolnjuje vsa postavljena merila, menda temelji na ocenah strokovnih služb. Tako danes ni pričakovana niti daljša razprava komisarskega kolegija o tej temi.
Ne glede na slovenske očitke o neprimernosti sprejemanja takšnih odločitev ob koncu mandata se v bruseljski zeleni luči za Hrvaško zrcali logika Junckerjevega delovanja v zadnjih letih. Zavzemal se je, da bi v schengen morali vstopiti Bolgarija in Romunija, ki sta priporočilo evropske komisije dobili že pred leti. To je bila njegova politična vizija.
V evropski komisiji na komisarskih položajih sedijo politiki, ki v evropskem političnem kontekstu odločajo o političnih vprašanjih. Tudi odločitve o ukrepih glede natančno izmerjenih proračunskih primanjkljajev so politične. A nesprejemljivo bi bilo, če bi se za Junckerjevo zeleno lučjo za schengen bolj kot izpolnjevanje pogojev skrivala pomoč strankarskemu tovarišu iz EPP Andreju Plenkoviću.
Pozitivna odločitev seveda ne pomeni, da Hrvaška stoodstotno izpolnjuje vsa merila. Tudi katera od članic bi glede tega lahko imela težave. Junckerjevo hitenje postavlja v vsaj nekoliko neprijeten položaj uradno Ljubljano, saj se bo pod pritiskom javnosti morala izjasniti, ali res namerava metati polena pod noge Zagrebu, čeprav razglaša, da je članstvo Hrvaške – ob izpolnjevanju pogojev – v slovenskem interesu.
Do odločitve držav članic pa je še dolga, za Hrvaško najbrž trnova pot. Kot članica bi morala prevzeti odgovornost za nadzor zunanje meje in vsaj glede BiH ima še velike težave. Poleg tega vstop ni realističen, dokler so temelji schengna spodkopani z nadzorom na notranjih mejah v šestih članicah in azilno-migracijsko vprašanje razdvaja EU. Tako bi bilo rožljanje z vetom bolj navidezna, fantomska razprava, saj Hrvaška še zdaleč ni pred vstopom v schengen. In za ključne države članice čas za njegovo širitev še ni zrel. Tako bo današnja odločitev le izpolnitev Junckerjeve obljube in politično sporočilo, da se bo schengen nekega dne res še širil.
Ne glede na slovenske očitke o neprimernosti sprejemanja takšnih odločitev ob koncu mandata se v bruseljski zeleni luči za Hrvaško zrcali logika Junckerjevega delovanja v zadnjih letih. Zavzemal se je, da bi v schengen morali vstopiti Bolgarija in Romunija, ki sta priporočilo evropske komisije dobili že pred leti. To je bila njegova politična vizija.
V evropski komisiji na komisarskih položajih sedijo politiki, ki v evropskem političnem kontekstu odločajo o političnih vprašanjih. Tudi odločitve o ukrepih glede natančno izmerjenih proračunskih primanjkljajev so politične. A nesprejemljivo bi bilo, če bi se za Junckerjevo zeleno lučjo za schengen bolj kot izpolnjevanje pogojev skrivala pomoč strankarskemu tovarišu iz EPP Andreju Plenkoviću.
Pozitivna odločitev seveda ne pomeni, da Hrvaška stoodstotno izpolnjuje vsa merila. Tudi katera od članic bi glede tega lahko imela težave. Junckerjevo hitenje postavlja v vsaj nekoliko neprijeten položaj uradno Ljubljano, saj se bo pod pritiskom javnosti morala izjasniti, ali res namerava metati polena pod noge Zagrebu, čeprav razglaša, da je članstvo Hrvaške – ob izpolnjevanju pogojev – v slovenskem interesu.
Do odločitve držav članic pa je še dolga, za Hrvaško najbrž trnova pot. Kot članica bi morala prevzeti odgovornost za nadzor zunanje meje in vsaj glede BiH ima še velike težave. Poleg tega vstop ni realističen, dokler so temelji schengna spodkopani z nadzorom na notranjih mejah v šestih članicah in azilno-migracijsko vprašanje razdvaja EU. Tako bi bilo rožljanje z vetom bolj navidezna, fantomska razprava, saj Hrvaška še zdaleč ni pred vstopom v schengen. In za ključne države članice čas za njegovo širitev še ni zrel. Tako bo današnja odločitev le izpolnitev Junckerjeve obljube in politično sporočilo, da se bo schengen nekega dne res še širil.
