Galerija
Kakor Killy in Sailer
Sam sem bil nekoč prepričan, da bomo prej dobili prvaka v avtomobilistični kot v smučarski formuli 1.
Worlds Womens Downhill Skiing
Pred 26 leti, ko je Tomaž Čižman v Vailu osvojil bron v superveleslalomu, smo z novinarskima kolegoma Jožetoma – Pepijem Deklevo in Jojotom Pogačnikom – modrovali, kakšne možnosti so, da slovenski mojstri in mojstrice slaloma in veleslaloma stopijo ob bok Avstrijcem, Švicarjem, Francozom in Italijanom, ki so skozi zgodovino zmagovali na velikih tekmovanjih v kraljevski disciplini.
Končni sklep je bil: nadarjenost za hitre discipline naši smučarji in smučarke imajo, vendar pa ni osnovnih pogojev, predvsem pa miselnosti za ukvarjanje s to disciplino, da bi posegli po najvišjih mestih. Menili smo tudi, da tega veselja ne bomo doživeli. Tako oddaljen se nam je zdel svet kraljevske discipline. Sam sem bil prepričan, da bomo prej dobili prvaka v avtomobilistični kot v smučarski formuli 1. Zlata kolajna na SP, še bolj pa na OI, se je zdela znanstvena fantastika za drugo tisočletje. Če pa bi na koga stavili, da bi lahko osvojil kolajno tudi v smuku, je bila to zagotovo Mateja Svet, sijajna veleslalomistka in dobitnica superveleslalomskega brona na SP leta 1987 v Crans Montani.
A ni dobila priložnosti, da bi se s kraljevsko disciplino ukvarjala. Njena izjemna naslednica Tina Maze je v Sočiju in Beaver Creeku prej, kot so si tudi največji optimisti mislili, uresničila sen slovenskih smukaških pionirjev – od Cirila Pračka, Janka Štefeta, Petra Lakote in Andreja Klinarja do Slave Zupančič, Kriste Fanedl in Majde Ankele, a tudi prve slovenske zmagovalke hitrih disciplin Mojce Suhadolc in seveda prvega zmagovalca kraljevskega spusta v svetovnem pokalu Andreja Jermana.
Mazejeva ima vse vrline, ki krasijo največje šampione in šampionke smuka: izjemen občutek za hitrost in pravočasnost v dolgih zavojih. Odlično zna skakati in drseti. Ima tudi dovolj poguma za tveganje pri skrajšanju linije v težkih predelih, kar ji je prineslo obe zlati kolajni, potem ko sta veliki tekmici – Dominique Gisin in Anna Fenninger – prikazali tako imenovani »sanjski predstavi«. Predvsem pa ima klena Korošica smučarsko inteligenco, s katero zna oceniti razmere na smučišču in izbrati najboljšo taktiko.
Pravo vrednost in razsežnost smukaških zmag Mazejeve na SP in OI najbolje pove dejstvo, da so smukaški »grand slam« oziroma veliki met – zaporednih naslovov na OI in SP – pred njo dosegli le štirje: Toni Sailer in Jean-Claude Killy v petdesetih oziroma šestdesetih ter Michela Figini (dvojček je dosegla na OI v Sarajevu 1984 in SP v Bormiu 1985) in Lindsey Vonn (na SP 2009 v Val d'Iseru in OI v Vancouvru 2010). Morda bo kdo rekel, da je primerjava z legendama Killyjem in Sailerjem neprimerna. Zlatih Tina nima toliko kot Avstrijec, a je njegov seštevek enajstih odličij s SP in OI v Beaver Creeku že prehitela, medtem ko je Killyja, ki ima deset zlatih, že. Obdobij seveda ne gre mešati. Je pa res, da so bili Killyjevi in Sailerjevi časi, ko ni bilo svetovnega pokala, posvečeni le nastopom na SP in OI. Če bi Tini štele kolajne dvojno, kot so Sailerju in Killyju na OI in SP, bi jih imela že šestnajst.
Končni sklep je bil: nadarjenost za hitre discipline naši smučarji in smučarke imajo, vendar pa ni osnovnih pogojev, predvsem pa miselnosti za ukvarjanje s to disciplino, da bi posegli po najvišjih mestih. Menili smo tudi, da tega veselja ne bomo doživeli. Tako oddaljen se nam je zdel svet kraljevske discipline. Sam sem bil prepričan, da bomo prej dobili prvaka v avtomobilistični kot v smučarski formuli 1. Zlata kolajna na SP, še bolj pa na OI, se je zdela znanstvena fantastika za drugo tisočletje. Če pa bi na koga stavili, da bi lahko osvojil kolajno tudi v smuku, je bila to zagotovo Mateja Svet, sijajna veleslalomistka in dobitnica superveleslalomskega brona na SP leta 1987 v Crans Montani.
A ni dobila priložnosti, da bi se s kraljevsko disciplino ukvarjala. Njena izjemna naslednica Tina Maze je v Sočiju in Beaver Creeku prej, kot so si tudi največji optimisti mislili, uresničila sen slovenskih smukaških pionirjev – od Cirila Pračka, Janka Štefeta, Petra Lakote in Andreja Klinarja do Slave Zupančič, Kriste Fanedl in Majde Ankele, a tudi prve slovenske zmagovalke hitrih disciplin Mojce Suhadolc in seveda prvega zmagovalca kraljevskega spusta v svetovnem pokalu Andreja Jermana.
Mazejeva ima vse vrline, ki krasijo največje šampione in šampionke smuka: izjemen občutek za hitrost in pravočasnost v dolgih zavojih. Odlično zna skakati in drseti. Ima tudi dovolj poguma za tveganje pri skrajšanju linije v težkih predelih, kar ji je prineslo obe zlati kolajni, potem ko sta veliki tekmici – Dominique Gisin in Anna Fenninger – prikazali tako imenovani »sanjski predstavi«. Predvsem pa ima klena Korošica smučarsko inteligenco, s katero zna oceniti razmere na smučišču in izbrati najboljšo taktiko.
Pravo vrednost in razsežnost smukaških zmag Mazejeve na SP in OI najbolje pove dejstvo, da so smukaški »grand slam« oziroma veliki met – zaporednih naslovov na OI in SP – pred njo dosegli le štirje: Toni Sailer in Jean-Claude Killy v petdesetih oziroma šestdesetih ter Michela Figini (dvojček je dosegla na OI v Sarajevu 1984 in SP v Bormiu 1985) in Lindsey Vonn (na SP 2009 v Val d'Iseru in OI v Vancouvru 2010). Morda bo kdo rekel, da je primerjava z legendama Killyjem in Sailerjem neprimerna. Zlatih Tina nima toliko kot Avstrijec, a je njegov seštevek enajstih odličij s SP in OI v Beaver Creeku že prehitela, medtem ko je Killyja, ki ima deset zlatih, že. Obdobij seveda ne gre mešati. Je pa res, da so bili Killyjevi in Sailerjevi časi, ko ni bilo svetovnega pokala, posvečeni le nastopom na SP in OI. Če bi Tini štele kolajne dvojno, kot so Sailerju in Killyju na OI in SP, bi jih imela že šestnajst.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji