Kartografija
Večina ni absolutna.
Odpri galerijo
Ustavno sodišče je presodilo, da je glavnina volilnega sistema skladna z ustavo, podrobnosti pa bo moral državni zbor v prihodnjih dveh letih popraviti. Ugotovitev, da je glavnina volilne zakonodaje primerna, je z vidika legitimnosti volitev pomembna. Res pa je, da večina, s katero je ustavno sodišče sprejelo sodbo, ni absolutna.
Kar bo treba spremeniti, je na videz tehnično, kartografsko vprašanje. Volilni okraji, ki so bili s posebnim zakonom izrisani za potrebe volitev leta 1992, ne ustrezajo več merilom, določenim s splošnim zakonom o volitvah v državni zbor. Ker se dva zakona tepeta, bo treba kartografski zakon spremeniti.
Kartografi bodo na novo izrisali meje okrajev, statistiki bodo proučili, ali je število volivcev, živečih v novih okrajih, približno enako, geografi bodo tehtali, ali so novi okraji vsaj za silo zaokrožene družbene entitete. Kot pri vseh dobrih zgodbah se vrag skriva v podrobnostih. Če so meje volilnih okrajev izrisane drugače, to posredno učinkuje tudi na volilne izide. Ni namreč vseeno, ali je volilni okraj v mestnem okolju, mešanem vaško-mestnem okolju ali na vasi. Če bodo novi okraji homogenejši, bo rezultat lahko za odtenek drugačen. Gre za finese politične obrti, ki jih v strankah z daljšo tradicijo zelo dobro razumejo. V strankah, ki nimajo narejene analize volitev od volišča do volišča, pa te finese razumejo slabše. Rezultati z nekaterih volišč se bodo po novem knjižili v tabele drugih volilnih okrajev.
Sklep, da bo zaradi odločitve ustavnega sodišča prednost dobila leva ali desna hemisfera politike, ni mogoč. Finese volilne kartografije namreč dobro poznajo v dveh strankah z najdaljšo tradicijo. Kartografske koalicije med SD in SDS na račun strank, ki fines ne razumejo, pa skoraj gotovo ne bo.
Kar bo treba spremeniti, je na videz tehnično, kartografsko vprašanje. Volilni okraji, ki so bili s posebnim zakonom izrisani za potrebe volitev leta 1992, ne ustrezajo več merilom, določenim s splošnim zakonom o volitvah v državni zbor. Ker se dva zakona tepeta, bo treba kartografski zakon spremeniti.
Kartografi bodo na novo izrisali meje okrajev, statistiki bodo proučili, ali je število volivcev, živečih v novih okrajih, približno enako, geografi bodo tehtali, ali so novi okraji vsaj za silo zaokrožene družbene entitete. Kot pri vseh dobrih zgodbah se vrag skriva v podrobnostih. Če so meje volilnih okrajev izrisane drugače, to posredno učinkuje tudi na volilne izide. Ni namreč vseeno, ali je volilni okraj v mestnem okolju, mešanem vaško-mestnem okolju ali na vasi. Če bodo novi okraji homogenejši, bo rezultat lahko za odtenek drugačen. Gre za finese politične obrti, ki jih v strankah z daljšo tradicijo zelo dobro razumejo. V strankah, ki nimajo narejene analize volitev od volišča do volišča, pa te finese razumejo slabše. Rezultati z nekaterih volišč se bodo po novem knjižili v tabele drugih volilnih okrajev.
Sklep, da bo zaradi odločitve ustavnega sodišča prednost dobila leva ali desna hemisfera politike, ni mogoč. Finese volilne kartografije namreč dobro poznajo v dveh strankah z najdaljšo tradicijo. Kartografske koalicije med SD in SDS na račun strank, ki fines ne razumejo, pa skoraj gotovo ne bo.