Kdo bo koga

Čez leto dni bomo ta čas analizirali razplet parlamentarnih volitev, in ne strankarskih javnomnenjskih anket.

Objavljeno
05. junij 2017 15.24
Zoran Potič
Zoran Potič

Približno v tem času čez leto dni bodo za nami parlamentarne volitve in na staneh Dela bomo opisovali, kaj se je na njih zgodilo. Kdo bo zmagovalec in kdo bo poraženec, komu je uspelo in komu ni, bodo le nekatera vprašanja. Odgovorov nanje v tem trenutku seveda še ne poznamo, ker nimamo kristalne krogle, ki bi nam omogočila vpogled v prihodnost. Raziskava javnega mnenja, ki jo v našem časopisu objavljamo že leta mesec za mesecem, nam na drugi strani nudi odlično izhodišče za analizo, v kakšnem startnem položaju so politične stranke leto dni pred volitvami.

SDS je stranka, ki je doslej zmagala le enkrat na parlamenatrnih volitvah (2004), nato pa je na nizala poraz za porazom, kar so v tej strani pojasnjevali z gonjo proti njenemu predsedniku Janezu Janši. Lahko čez leto dni zmaga stranka, katere predsednik še vedno ne zna državnim organom pojasniti za 400.000 evrov premoženja, ki besno čivka na socialnih omrežjih in v nič daje politično korektnost, se tožari, ima težave s sprejemanjem sodne pošte in se skriva pred slovenskimi mediji, razen seveda pred svojimi?

Lahko na prihodnjih volitvah zmaga stranka, ki gradi na zgodovinskem revizionizmu, kulturnem boju, omalovaževanju upora Slovencev med drugo svetovno vojno in povzdiguje kolaboracijo? Lahko zmaga stranka, ki ustvarja vzporedno realnost s svojimi mediji in proslavami in brani nevarno politiko Donalda Trumpa?

Na drugi strani imamo SMC, ki je pred tremi leti premočno zmagala, ker je več kot 300.000 volivcev zaupalo neomadeževanemu Miru Cerarju. Stranki, ki je nastala le dober mesec pred volitvami, so volivci dali velik kredit, paradoks pa je, da se je balon zaupanja pričakovano začel prazniti sočasno z vonjem, okusom in barvo, ki jo je v tem obdobju dobila. Miro Cerar je v raziskavah javnega menja po treh letih le še bleda senca tega, kar je predstavljal na začetku politične poti.

Piarovski poskusi oblikovanja liberalnega in odločnega vodje so bili, kot kaže, neuspešni. Lahko Cerarjeva SMC v preostalem času preobrne trende sebi v korist, ko jim opozicija kljub jasnim koristim za širšo slovensko skupnost minira dva ključna investicijska projekta (drugi tir, Magna)? Za zdaj se zdi, da bo SMC plačala veliko ceno na prihodnjih volitvah kljub izjemno dobrim gospodarskim rezultatom.

Če se SMC ne bo sposobna soočiti s SDS, bo to dokaz, da je politični projekt, ki je stavil na preoblikovanje v trdno stranko z jasno bazo, večinoma neuspešen. Kajti, na sceno se vrača SD, ki je kot SDS z jasno strategijo in potrpežljivim delom utrdila svojo volilno bazo in jim povrnila zaupanje. Podobno kot NSi, ki se že leta in leta z vztrajnostjo pomika proti sredini. Se skrivnost njenega dviga v anekti skriva v jasnem sporočilu, da Janša ne bo njihov partner?

Zdi se, da bodo na prihodnjih volitvah bolj odločilni volivci desnice kot levice. Teme, kot so begunci in varnost, so tiste, ki prebujajo konservativna čustva. Volivci desnice se zdijo bolj motivirani in odločni, medtem ko je pri levem polu zaslediti utrujenost in brezbrižnost. A kot rečeno, to je šele začetek − uvod v dolgo predvolilno leto. In v tem obodbju se zdi, da bodo bolj pomembno vlogo imele stranke z zgodovino, koreninami in jasnimi vrednotami.