Kitajsko čiščenje v Gorenju

Kitajski lastnik se je, kot kaže, brez zadržkov lotil racionalizacije in čiščenja podjetja.

Objavljeno
30. april 2019 06.00
Posodobljeno
30. april 2019 06.00
Foto Tomi Lombar/Delo
Sredi lanskega leta so delničarji Gorenja in takratno vodstvo zadovoljno odpirali šampanjce. Velenjsko družbo je namreč kot strateški partner prevzel kitajski Hisense, ki je lastnikom in državi izplačal lepo kupnino za delnice, našemu proizvajalcu bele tehnike pa obljubil sinergije, dostop do novih trgov, razvoj in nova delovna mesta. Manj vzneseni so bili nad novim strateškim lastnikom iz panoge delavci, saj so se zavedali, da najbrž ne bo prinesel le korenčka, ampak tudi palico.

Tako je paradoksalno le dan po tem, ko je gospodarski minister Zdravko Počivalšek na Kitajskem napovedal vladno podporo Hisensu, in tik pred prvomajskimi prazniki realnost postalo tisto, kar se je že nekaj časa napovedovalo: iskanje sinergij in optimizacija, ki naj bi prinesla učinkovitejše poslovanje Gorenja, bosta terjala tudi odpuščanja. Brez dela naj bi v okviru reorganizacije ostalo 270 ljudi, večinoma iz podpornih služb. Kitajski lastnik se je, kot kaže, brez zadržkov lotil racionalizacije in čiščenja podjetja, za katero se prejšnje vodstvo kljub kritikam nekaterih delničarjev pa tudi strokovne javnosti ni odločilo. Če je Gorenje, ki sicer deluje na zahtevnem trgu gospodinjskih aparatov, v preteklih letih tudi z računovodsko telovadbo prikrivalo razpoke v svojem poslovanju, so lanski rezultati razgalili skrb vzbujajočo realnost: velenjska družba je leta 2018 pridelala več kakor sto milijonov evrov izgube.

Sindikat je v svojem prvem odzivu na napovedana odpuščanja v Gorenju najprej zagrozil z najbolj radikalnimi prijemi, a že dan kasneje je vendarle stopil korak nazaj in izrazil pripravljenost za nadaljnji socialni dialog z vodstvom družbe. Kot kaže, so tudi oni ugotovili, da statusa quo v družbi preprosto ne bo več mogoče ohranjati in da je vendarle bolje, če poskušajo pri reorganizaciji poslovnih procesov sodelovati v korist delavcev, kakor da le netijo vojno. Seveda je pri tem upravičen njihov pomislek, zakaj morajo za sanacijo družbe svoja pleča nastaviti le delavci, in ne tudi tisti, ki so našega največjega proizvajalca bele tehnike pripeljali v rdeče številke.

Gorenje je daleč največji zaposlovalec v Šaleški dolini, od njegovega poslovanja pa je odvisnih več tisoč družin, zato je razumljivo, da obrvi nad dogajanjem dvigujejo tudi drugi lokalni deležniki. Velenjska družba bo najbrž kljub aktualnemu dogajanju tudi v prihodnje ključen bazen delovnih mest v tej regiji. Navsezadnje novi lastniki v Velenju napovedujejo tovarno televizorjev, ki naj bi v prihodnjih letih prinesla kar tisoč novih zaposlitev. Upajmo, da ne le v proizvodnji, ampak tudi v razvoju. Kitajska multinacionalka je namreč že dala vedeti, da bo izdelke prodajala pod tisto blagovno znamko, ki ji bo prinašala največji dobiček. In tako bo najbrž tudi z drugimi odločitvami v podjetju.

Gorenje naj bi z novim strateškim lastnikom hitreje raslo in se tudi hitreje spreminjalo, kar daje slutiti, da reorganizacija, ki trenutno povzroča slabo voljo v Šaleški dolini, bržkone ne bo zadnja. Vsekakor pa je gotovo eno: pod dežnikom kitajskega velikana v velenjskem proizvajalcu bele tehnike nič več ne bo tako, kot je bilo.