V uredništvo nas te dni res množično kličejo tuji novinarji, sprašujejo, kaj se dogaja pri nas, in občasno potožijo nad komunikacijsko togostjo nekaterih odgovornih v novi vladi. Slovenija vse od osamosvojitve ni bila deležna tako silovite pozornosti tujih medijev. Ti zadnje tedne že kar čredno, po načelu, da je »le slaba novica dobra novica«, pospešeno ugibajo o našem zaprosilu za mednarodno pomoč. Na vlak špekulacij o zlomu Slovenije so sedli najvplivnejši svetovni mediji, če omenimo le prvokategornike CNN, CNBC, Washington Post, Bloomberg, FAZ itd.
Pa ne krivimo kolegov, ki bolj ali pa manj profesionalno opravljajo svoje delo. Položaj naše države je še precej bolj zapleten kot lani jeseni, ko smo že trepetali ob prodaji dolarskih obveznic. Najslabše bi bilo, če bi spet tiščali glavo v pesek. Zdaj je čas za precej bolj učinkovito komuniciranje vlade in drugih s ciljnimi tujimi javnostmi in mediji. V dobro obveščenih krogih se, denimo, čudijo, da je novi finančni minister preskočil nedavni ciprski vrh evropskih finančnih ministrov, kjer bi se lahko predstavil, stisnil nekaj pomembnih rok ter kolegom in finančnim trgom razložil načrte nove vlade.
To, kar se nam zdaj dogaja, je klasičen primer povratne zanke. Najprej so naši politiki, menedžerji in drugi oblastniki tako slabo upravljali državo in banke, da so se nam drastično povečali pribitki na obveznice, nato so to zaznali tudi mediji in začeli špekulirati in še dodatno plašiti investitorje, zatem so se spet odzvali trgi. Vse skupaj tako čedalje bolj spominja na zloveščo samoizpolnjujočo se napoved z vnaprej znanim razpletom - še posebno če se zdaj najbolj odgovorni doma ne bodo ustrezno in hitro odzvali, s konkretnim načrtom ukrepov, predvsem pa z akcijo.
