Komu koristi izbris pokojnih iz domov?
Podatki, ki prihajajo zdaj iz domov za starejše, bi lahko prihajali tudi iz porodnišnic ...
Odpri galerijo
Tudi v Evropi več kot polovica umrlih zaradi covida-19 starostnikov iz domov, uradnih podatkov pa bolj malo ... Foto Roman Sipic Šipić Roman
V Sloveniji je v preteklih letih na dan umrlo povprečno petdeset ljudi, na leto pa več kot 20.000. Samo marca 2018 jih je umrlo več kot dva tisoč, na dan žalostnega rekorda, 27. februarja 2018, pa celo 82. O večini umrlih so dejali, da so imeli veliko pridruženih bolezni. Z drugimi besedami: v nobenem primeru jim ne bi bilo dano več dolgo živeti.
Od 4. marca, ko smo tudi pri nas potrdili prvo okužbo s koronavirusom, do včeraj je epidemija zahtevala 56 življenj, neuradno je več kot polovica umrlih iz domov za starejše. Večina jih je imela pridružene bolezni, kaže uradna statistika. A to še zdaleč ni »recept«, ki bi pomiril narod. »Pridruženi« izgovori sprožijo tisoč in eno »pridruženo« vprašanje. Če smo »bolne in stare« med prvimi zaprli v domove, kako so se okužili? Koliko slovenskih starostnikov, ki so bili nastanjeni v domovih za starejše, je v zadnjih treh mesecih v resnici podleglo covidu-19? Koliko oseb je v istem času v domovih umrlo lani in predlani? Svet povprečno beleži 15,6 umrlega na milijon prebivalcev, Slovenija 26. V primerjavi z drugimi Slovani imamo skoraj osemkrat več okuženih in 65-krat več umrlih na milijon prebivalcev. Da ni tudi naša statistika okužena?
In kaj je z uradnimi številkami o pokojnih iz domov za starejše? Kaže, da so poniknile v bazah umrlih, ki jih naša država glede na mesto smrti deli v tri kategorije: v prvi so umrli v bolnišnicah, v drugi so umrli doma, v tretji so umrli »drugje« – na cesti, na obisku, na dopustu … Domove starejših pri nas uradno obravnavamo kot »običajno bivališče« in jih izenačujemo z domačim, čeprav umreti v domu ni isto kot umreti – doma. »Trenutne številke brišejo starejše ljudi, kot da niso pomembni,« je dejala direktorica dobrodelne organizacije Age UK Caroline Abrahams.
Starejši so ena najranljivejših skupin. Če je celo v Evropi več kot polovica umrlih zaradi covida-19 starostnikov iz domov, je očitno, da je sistem zaščite globalno odpovedal. In da je tudi o številkah bolje molčati globalno. V primeru covida-19 otroci niso ranljiva skupina. A če bi bili, bi podatki, ki prihajajo zdaj iz domov za starejše, prihajali tudi iz porodnišnic ...
Od 4. marca, ko smo tudi pri nas potrdili prvo okužbo s koronavirusom, do včeraj je epidemija zahtevala 56 življenj, neuradno je več kot polovica umrlih iz domov za starejše. Večina jih je imela pridružene bolezni, kaže uradna statistika. A to še zdaleč ni »recept«, ki bi pomiril narod. »Pridruženi« izgovori sprožijo tisoč in eno »pridruženo« vprašanje. Če smo »bolne in stare« med prvimi zaprli v domove, kako so se okužili? Koliko slovenskih starostnikov, ki so bili nastanjeni v domovih za starejše, je v zadnjih treh mesecih v resnici podleglo covidu-19? Koliko oseb je v istem času v domovih umrlo lani in predlani? Svet povprečno beleži 15,6 umrlega na milijon prebivalcev, Slovenija 26. V primerjavi z drugimi Slovani imamo skoraj osemkrat več okuženih in 65-krat več umrlih na milijon prebivalcev. Da ni tudi naša statistika okužena?
In kaj je z uradnimi številkami o pokojnih iz domov za starejše? Kaže, da so poniknile v bazah umrlih, ki jih naša država glede na mesto smrti deli v tri kategorije: v prvi so umrli v bolnišnicah, v drugi so umrli doma, v tretji so umrli »drugje« – na cesti, na obisku, na dopustu … Domove starejših pri nas uradno obravnavamo kot »običajno bivališče« in jih izenačujemo z domačim, čeprav umreti v domu ni isto kot umreti – doma. »Trenutne številke brišejo starejše ljudi, kot da niso pomembni,« je dejala direktorica dobrodelne organizacije Age UK Caroline Abrahams.
Starejši so ena najranljivejših skupin. Če je celo v Evropi več kot polovica umrlih zaradi covida-19 starostnikov iz domov, je očitno, da je sistem zaščite globalno odpovedal. In da je tudi o številkah bolje molčati globalno. V primeru covida-19 otroci niso ranljiva skupina. A če bi bili, bi podatki, ki prihajajo zdaj iz domov za starejše, prihajali tudi iz porodnišnic ...
