Komu mar volitve

Nedeljske volitve postajajo zadeva postranskega pomena.

Objavljeno
29. november 2012 22.43
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Javnomnenjske ankete niso malo bolj prefinjena oblika vedeževanja. Imamo jih zato, da nam v predvolilnem času pokažejo, kakšna so izhodišča kandidatov, in da po volitvah lahko uporabljamo fraze kot »pričakovana zmaga« ali »presenetljivi poraz«. V prvem krogu predsedniških volitev se je že pokazalo, da anketne napovedi lahko tudi precej zgrešijo. To bi lahko bila tolažba za podpornike Danila Türka, češ gotovo bodo zgrešile tudi zdaj. Ampak tokrat najbrž na to ne gre preveč staviti. Razlika med kandidatoma je preprosto prevelika.

Pa tudi drugih znamenj preobrata ni zaslediti. Kampanja v drugem krogu je bila bleda in ni prinesla nič novega. Kandidata sta po pričakovanjih nekoliko bolj poudarila razlike, nista pa s tem kdo ve kaj pridobila. Ljudstvu je bilo, kot kaže, že po prvem krogu jasno, kje stojita in za kaj se zavzemata.

Ne gre pa zanemariti širšega družbenega konteksta, v katerega se umeščajo tokratne volitve. Protestni val »Gotof je« se iz Maribora širi v vse več slovenskih mest, nedeljske volitve pa za javnost postajajo zadeva postranskega pomena. Na družbenih omrežjih se že pojavljajo pozivi, naj svoj glas oddamo v petek v Ljubljani ali v ponedeljek v Mariboru – torej na protestih –, ne pa v nedeljo na volišču.

Podatek o volilni udeležbi bo zato v nedeljo vsaj tako pomemben kot podatek o izidu glasovanja. Nekoliko nižja udeležba kot v prvem krogu bi bila razumljiva, precej nižja udeležba pa lahko pomeni sporočilo celotnemu političnemu razredu.

A tudi če bo udeležba nizka – to je treba povedati jasno in vnaprej –, bodo nedeljske volitve legalne in legitimne. Na volitvah pač odločajo glasovi tistih, ki pridejo glasovat. Odsotnost pomeni, da vam ni mar, kdo bo prihodnjih pet let predsednik. Ne morete se potem pritoževati, da niste zadovoljni z izbiro.