Nova kriza za ovinkom

Možna vojna eskalacija na Daljnem Vzhodu je resno opozorilo Evropi, ki jo je zadnja finančna kriza najbolj prizadela.
Objavljeno
11. avgust 2017 14.13
Miha Jenko
Miha Jenko

Po novembrski zmagi Donalda Trumpa in kasnejših devetih mesecih skoraj neprekinjene bikovske rasti delnic so ameriške in tudi azijske in druge svetovne borze zdaj prvič v padajočem medvedjem trendu in na resni preizkušnji – glavni vzrok pa je spet ameriški predsednik, tokrat s svojo trdo izmenjavo groženj s severnokorejskim samodržcem Kim Džong Unom.

Po tem, ko je prihod nove ameriške administracije, ki je napovedovala finančno deregulacijo na Wall Streetu, tisočmilijardne infastrukturne naložbe in davčne spodbude za korporacije, pred meseci sprožil neverjetno borzno evforijo in iracionalna pričakovanja, da rasti ameriških in drugih delnic praktično ne bo konca, sta zdaj ostra politična retorika in ropotanje z orožjem že dodobra preplašila ameriške investitorje in izpustila tudi nekaj zraka iz borznih balonov. In ti so bili, vsaj na drugi strani Atlantika, do pred nekaj dnevi močno prenapihnjeni na zgodovinskih rekordih.

Taka rast delniških tečajev v ZDA že nekaj časa nima pravih ekonomskih temeljev – gospodarska rast je pač pod pričakovanji, predsednikove predvolilne obljube pa ostajajo neizpolnjene –, opozarjajo tudi tamkajšnji ekonomisti in analitiki. Da sta zato nov borzni zlom in finančna kriza v Ameriki le še vprašanje časa, opozarja tudi Nouriel Roubini, ki je sicer pred dobrim desetletjem pravilno napovedal sesutje trga drugorazrednih hipotekarnih obveznic in kasnejšo krizo.

Seveda ni nujno, da bo za zdaj na srečo zgolj besedna vojna med ZDA in Severno Korejo prerasla v oborožen konflikt z možnimi globalnimi geostrateškimi posledicami, ki bi presegle zgolj borzne in finančne vidike. Je pa jasno, da bi nenadzorovana vojaška eskalacija konflikta na korejskem polotoku in morebitno zaostrovanje odnosov med ZDA, Kitajsko, Rusijo in sosednjimi azijskimi državami zelo verjetno sprožila tudi finančne pretrese z neslutenimi posledicami za ves svet.

Nekateri ameriški analitiki tako zdaj že priporočajo selitev naložb v zlato, borzni investitorji se obnašajo vse bolj čredno, tečaji delnic počasi drsijo navzdol in ne preseneča, da ameriški mediji te dni stalno opozarjajo tudi na možnost novega borznega zloma epskih razsežnosti.

V teh kontekstih je zdajšnja ameriško-severnokorejska militantna retorika in njeno možno vojaško nadaljevanje tudi resno opozorilo Evropi, ki jo je zadnja, iz Amerike uvožena finančna in gospodarska kriza, najbolj prizadela. Evrsko območje je bilo nanjo pred desetletjem povsem nepripravljeno, zato je sprva ozka finančna kriza prerasla v bančno in kreditni krč, nato pa je zajela vse gospodarstvo in še posebej Slovenijo pahnila v izgubljeno desetletje.

Evropa je sicer medtem razvila nekaj protikriznih orodij, kot sta evrski reševalni sklad ESM in skupni nadzor nad bankami, evropska komisija pa zdaj, zelo verjetno že z mislijo na naslednjo krizo, predlaga tudi začasno zamrznitev izplačil deviznih vlog za banke v težavah.

A evro ostaja nedokončan projekt. Razlog več za previdnost torej – naslednja svetovna finančna kriza je zdaj pač lahko res že za ovinkom.