Spremljanje slovenske kulturne politike skozi leta in desetletja je kot opazovanje postavljanja gradu iz kart. Saj poznamo, ko si tik pred vrhom, se ti zatrese roka, morda zapiha sapica ali zavist in moramo začeti znova. To je veljalo za številne dolgoročnejše projekte, še posebej na področju infrastrukture in zakonodaje. Vedno ista zgodba, z volitvami in prihodom novega ministra se je vse bolj ali manj začelo znova.
Komentarji