Kužnost

Čas je, da v Sloveniji snamemo rokavice in udarimo po mizi. Ko se naša država znajde na prvem mestu držav z največjo korupcijo in podkupovanjem, je tudi čas za radikalni preobrat. Študija Ernst & Young je na podlagi reprezentativne raziskave med menedžerji povedala svoje, uveljavljeni mediji so imeli za potrebno slab glas raznesti po Evropi.

Če 96 odstotkov vprašanih med menedžerji in finančnimi poznavalci meni, da je Slovenija država korupcije, umazanega denarja in podkupovanja, potem ni več prostora za izgovore. Táko naj bi bilo stanje v podjetjih in gospodarstvu, toda vprašajmo se: Bi bilo to sploh mogoče, če bi pravna država delovala, kot ji zapoveduje ustava?

Mar ni pravi odgovor na kužno stanje morale v gospodarstvu ta, da je vzrok zanj pravzaprav kužno stanje politične elite, ki obvladuje državo? Strinjati se kaže s profesorjem kriminalistike Bojanom Dobovškom: gre za ugrabitev, zavzetje države, za tako imenovani »state capture«.

Kar te dni gledamo kot neokusno politično nadaljevanko v slogu Kusturičevega Doma za obešanje, je le vulgarna izpeljanka finejše slovensko-balkanske igre, ki je več desetletij potekala po scenariju samoupravnega socializma. Kdor je v SDS izumil sintagmo o stricih iz ozadja, je vedel, o čem je spregovoril, kajti skoval jo je iz realnega kadrovskega materiala, toda hkrati zamolčal, da zanje ve zgolj zato, ker jim pripada, a le kot socialistični odpadek, ki je na mali slovenski domačiji doživel usodo desetega brata.

Korupcija je prevzela državo in gospodarska korupcija je le nezakonski otrok tega incesta. Državljani so zdaj v položaju, ko le zakrčeno čakajo, kdaj jih bo udaril kateri od novih davkov. To se mora spremeniti.