Lahko Salvini pomaga SDS?

Italijanskemu notranjemu ministru, predsedniku Lige in enemu od motorjev evropske nacionalistične skrajne desnice Matteu Salviniju mini vrh sorodnih evropskih strank ni najbolje uspel. Predvsem zato, ker so si svojo prisotnost v Milanu izgovorili Marie Le Pen iz francoske Nacionalne fronte, voditelj poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jarosław Kaczyński ter madžarski premier Viktor Orbán. Dogodka so se udeležili vodja nemške Alternative za Nemčijo Jörg Meuthen, Olli Kotro iz stranke Pravi Finci in Anders Vistisen iz danske Dansk Folkeparti ter ustvarili platformo Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov. Salvini sicer več pričakuje od majskega srečanja, na katerem naj bi nacionalistično zavezništvo napovedalo dobro bero na evropskih parlamentarnih volitvah.

Zavezništvo, ki se napaja z nasprotovanjem bruseljskemu centralizmu, islamofobijo, antisemitizmom in seveda nacionalizmom, ima kljub temu težave s poenotenjem skupnega programa, saj imata Kaczyński in Salvini diametralno nasprotno stališče do Rusije, po drugi strani pa tako poljski populist kot Le Penova in Orbán ne želijo mesta evropske vodje (skrajne) desnice prepustiti Italijanu. Tega se, denimo, zaveda predsednik AfD Jörg Meuthen, ki pa vseeno pričakuje, da bodo vse sorodne stranke lahko imele koristi iz neke vrste sodelovanja.

Po nekaterih napovedih bi tovrstne stranke lahko zasedle celo 150 sedežev v 705-članskem evropskem parlamentu in zdi se, da razen Emmanuela Macrona to nikogar pretirano ne skrbi. Niti zmerne konservativne stranke ne najdejo ali nočejo najti načina, da bi omejile popularnost skrajnejših strank. Po brexitu, izvolitvi Donalda Trumpa in spletnem orodju Cambridge Analytica postajajo volitve vse bolj nepredvidljive in ni rečeno, da 26. maja ne bo uveljavljenih strank in evropskih strankarskih družin bolela glava. Resda Bruselj veliko pozornosti namenja boju proti lažnim novicam, a vprašanje je, ali je to dovolj, zato je strah pred zunanjimi vplivi še vedno upravičen. Ključno je torej vprašanje, ali konservativne stranke namenoma puščajo in celo odpirajo prostor na skrajni desni ali pa ne zmorejo več nagovoriti tradicionalnih volivcev.



S podobnim vprašanjem se spopadamo v Sloveniji, ko SDS kljub nesporni zmagi na volitvah ni uspelo sestaviti vlade. Ker evroskepticizem pri nas ni popularen, je podobo bolje graditi na protimigrantski politiki, ki jo je največja stranka dodobra izkoristila, a si je tako omejila možnosti za uspeh na sredini političnega prostora. S sodelovanjem s SLS, s katero gre skupaj na evropske volitve, ji je uspelo pokazati, da še vedno obvladuje nekoč imenovani pomladni blok. Trn v peti ji je le še NSi, ki ne skriva želje, da bi rada prevzela primat na desni sredini.

V tej razporeditvi se kot uganka pojavlja stranka Dom Bernarda Brščiča, ki se vidi v Salvinijem zavezništvu in ki še ostreje zastopa protimigrantska stališča in bi po tej plati lahko jemala glasove SDS. To bi lahko sklepali tudi po tem, da so glavni protagonisti nekdanji esdeesovci, ki so zdaj pripravljeni javno polemizirati z Janezom Janšo. A od Brščičevega izleta v politiko lahko dolgoročno kuje dobiček tudi SDS, saj tako na prizorišče prihaja skrajnejša stranka, sami pa bodo verjetno poskušali nagovarjati zmernejše volivce. S tem se otežuje širjenje vpliva NSi in se pripravlja teren, da bi SDS tudi z Janšo spet lahko sestavil vlado. Z listo za evropske volitve, na kateri so štirje sedanji poslanci, bodo hoteli vsaj ponoviti uspeh izpred petih let, ko so dobili tri. Če bodo uspešni, se bo fokus obrnil na vlado Marjana Šarca, saj mu bo opozicijski lider začel šteti dneve na oblasti.