Lakota na levi in desni

Ameriški demokratski politiki so odkrili, da živijo v globoko neenaki družbi, v kateri so razlike med premožnim enim odstotkom in preostalimi 99 tako velike, da ovirajo normalni razvoj in delovanje skupnosti. Pri čemer spoznanje ni posebno novo, ne nazadnje so jim ga v glavo vtepali tisoči protestnikov gibanja Zasedimo Wall Street, dokler jih ni policija dokončno razgnala. Toda po zmagi Billa de Blasia na županski tekmi v New Yorku z zgodbo o dveh mestih se zdi neenakost volivcem dopadljiva tema, s katero je mogoče premagati tekmece na desnici. Zagotovo pa vsaj protiutež njihovim kritikam o ponesrečenem uvajanju reforme zdravstvenega zavarovanja.

De Blasio v svojem nastopnem govoru ni omenil enega od zadnjih velikih upov ameriške liberalne politike, ki je na lastni koži spoznal, da je ob ustvarjanju velikih pričakovanj treba uresničiti vsaj katerega od njih, sicer se začneš spopadati s precejšnjimi težavami. Predsednik Barack Obama ima po mnenju ameriških medijev za sabo zelo slabo leto, tako slabo, da ugibajo, ali Bela hiša potrebuje gumb za resetiranje. Toda tudi pred dvema letoma je Obama po dolgih poletnih pogajanjih z republikanci o dvigu meje zadolževanja bolj kot na predsednika supersile spominjal na pretepenca v boksarskem dvoboju. Nato pa pometel z desničarskim tekmecem na volitvah čez leto dni.

Morda bomo tudi tokrat priča novemu valu energije iz Bele hiše, ki se bo vendarle nehala dogovarjati in iskati kompromise s sovražno razpoloženimi republikanci v kongresu ter začela uporabljati predsedniško izvršno moč. In bo predsednik spet našel svoja zaprašena osebna prepričanja, kakršna je pokazal v nedavnem govoru o neenakosti. Boj za pravičnejšo porazdelitev dohodkov, ki ga je strnil v poziv za dvig minimalne plače v Združenih državah, bi lahko postal njegov gumb za resetiranje, saj se z debelejšimi kuvertami za najslabše plačana delovna mesta strinjajo volivci tako na levici kot marsikdo na desnici. Za smiselni ukrep, ki bo spodbudil porabo in gospodarstvo, ga šteje tudi veliko ekonomistov.

Toda eden izmed bolečih porazov lanskega leta je bila blaga orožarska reforma, s katero so v Beli hiši hoteli uvesti preverjanje kupcev orožja. Vplivna Nacionalna strelska zveza (NRA) je z odločno lobistično akcijo reformo razglasila za napad na ustavo in jo ustavila že v demokratskem senatu. Tudi tokratna pobuda Obame se spopada z NRA, le da kratice tokrat v angleščini označujejo nič manj vplivno Nacionalno zvezo restavracij. Njen lobistični stroj jo je silovito napadel kot ogrožanje delovnih mest, gospodarskega motorja družbe in celo kot onemogočanje Američanom, da lahko dobijo »dostopna kosila«.

Zamisel o dvigu minimalnih plač v politično zelo razdeljenih ZDA povzroča nove delitve. Le da ta razpoka namesto po mejah rdečih, republikanskih zveznih držav, in modrih, demokratskih, poteka znotraj ideoloških konceptov strank. Povzročila je delitve med liberalno in sredinsko strujo v demokratski stranki, podpirajo jo nekateri zmerni republikanci. Lakota enako kruli v želodcih levičarjev in desničarjev.