Majhna, a težko obvladljiva

En sam stečaj lahko življenje v regiji obrne na glavo. Lani jih je bilo v dvanajstih regijah 517, drugih »trendov« še nekajkrat več. A za zdaj velja: osrednja Slovenija je najbolj »živa(hna)«. Vse tišči vanjo: v šolo, na delo, rojevat, uživat, umirat.

Enajst drugih regij se spreminja v spalna naselja. Pred popolnim mrkom jih rešujejo upokojenci in javni sektor. Posledice so marsikje dramatične: droga med mladimi, alkohol med naveličanimi, antidepresivi med obupanimi.

V Zasavju, kjer je vsak peti starejši od 65 let (in vsak peti za delo sposoben na cesti), je upokojenec že vsak tretji. Pokojnine rudarjev in energetikov niso nizke. Zaradi njih kupna moč (še) cveti in za varstvo vnukov, katerih starši se iz služb v »centru« vračajo pozno, je poskrbljeno. Predvsem pa – zastonj. Še Gorenjcem, ki imajo za svoje »stare« najmanj postelj po domovih, bi se smejalo.

Pomurce rešujejo njive, Posavce še aktivni elektroenergetiki: petkrat več dodane vrednosti ustvarijo kot v drugih dejavnostih. Energetika hrani tudi Savinjčane: šoštanjske plače štrlijo v nebo – kot šesti blok Teš. A petkrat več Savinjčanov v primerjavi z Notranjci naredi samomor. Denar, dokazujejo slednji, ni vse: skoraj petino nižje plače imajo od državnega povprečja, pa ne mislijo na konec.

Še ženijo se najmlajši. Jugovzhod, regijo suhe robe, medvedov, cvička, zelenega Jurija in najbolj »močnih« družin, rešujeta farmacevtska in avtomobilska industrija. Korošci bolj kot družine ljubijo samsko življenje. Tujcev je malo – ker v deželi kralja Matjaža ni avtocest? Največ tujcev oblega Obalo. Le redki iz te regije se odločijo za več kot par otrok. Zato pa se na Goriškem še in še odločajo za avtomobile: 580 jih imajo na tisoč ljudi. Podravci, nasprotno, imajo največ izgubljenih delovnih mest.

Pestra in raznolika je majhna Slovenija. Uravnotežiti jo se zdi utopija, razdeliti tako, da bo prav dvema milijonoma, pa praktično nemogoče.