Manija, besnilo, vročica in poželenje

»Poznam besede, imam najboljše besede.« Ne, tega nikakor ni javno izrekel kateri od dobitnikov Nobelove nagrade za književnost ali z oskarjem nagrajeni scenarist, to je bila pred časom izrečena samohvala sedanjega prebivalca prostornega domovanja na Pensilvanijski aveniji v Washingtonu. Malce se zdijo predsednikove besede o besedah pretirane, zato si nisem mogel kaj, da si ne bi pred dnevi nekaj njegovih zadnjih retoričnih mojstrstev šel pogledat na splet. Veliko jih je. Možakar – toliko po desetletjih v javnosti že vemo o njem – se zaveda, da je imeti prave besede na jeziku ob pravem času zmeraj dobro, v poslu, politiki in drugod, a ko je pred mikrofoni, se mu kot zakleto zmeraj ponavljajo podobne zagate in nedoumljivi zdrsi. O tem, da samopropagandistove misli rade povsem nenadzorovano ...