Manj pravic, manj zlorab

Za popotnico v vroče poletje slovenski davčni zavezanci zdaj že kar po pravilu dobijo kakšno davčno kost, ki jo potem lahko v kopalkah glodajo ob hladni pijači. Ministrstvo za finance jim je za letošnjo poletno sezono na mizo položilo manjši sveženj »predlogov ukrepov na davčnem področju«, ki jih je mogoče razumeti kot nadaljevanje lanske male davčne reforme.

Zavezancem, ki pošteno uporabljajo pavšalno obdavčitev, so najnovejše davčne zamisli gotovo pokvarile poletje, čeprav za zdaj na mizi ni še nič oprijemljivega. Socialni partnerji bodo »podrobno razpravo nadaljevali v prihodnjih tednih«. Za zdaj vemo, da poskuša ministrstvo 80-odstotne normirane stroške, ki jih smejo uporabljati le mala podjetja, znižati na 60 odstotkov in še drugače udariti po njih. Dohodke iz dejavnosti, ki bodo presegli novi pavšal, želi vrniti na dohodninsko lestvico, medtem ko so zdaj obdavčeni z 20 odstotki dohodnine in ne štejejo v letno osnovo. Za pravne osebe pa je za obdavčeni del tako ali tako predpisana 19-odstotna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb.

Lani je pavšalno obdavčitev uporabljalo 1044 pravnih oseb. Njihovi skupni prihodki so znašali nekaj manj kot 39 milijonov evrov, osnova za davek pa 7,7 milijona. Med skoraj 110.000 samostojnimi podjetniki posamezniki in drugimi fizičnimi osebami z dohodki iz dejavnosti jih je pavšalno obdavčitev lani izbralo nekaj nad 38.000 – skupaj so imeli 820 milijonov prihodkov, njihova osnova za izračun dohodnine je znašala nekaj manj kot 164 milijonov evrov. Velika razlika med prihodki in osnovo za izračun davka pri zavezancih s pavšalom je gotovo pomemben razlog za popravke, saj namerava ministrstvo neobdavčeni del prihodkov občutno znižati.

Zlorabe sistema so glavni vzrok za načrtovane posege v pavšalno obdavčitev, navajajo predlagatelji. Naštevajo, da jo zavezanci izrabljajo na različne načine: dobiček prek povezanih oseb prelivajo k zavezancem z normiranimi odhodki, pravne osebe naročajo storitve pri pavšalistih, katerih lastnice so same, dohodki iz zaposlitve se prelivajo v dohodke iz opravljanja dejavnosti ... Upoštevali so opozorila ministrstva za delo, češ da se je zaradi ugodne pavšalne obdavčitve povečalo število fiktivnih samozaposlenih, ki jo uporabljajo. Posredno torej omogoča najcenejšo obliko dela, ker delodajalci silijo zaposlene, naj delajo kot s. p. s pavšalom.

Česar nadzorniki na trgu dela ne morejo doseči sami, poskušajo zdaj torej prevaliti na ranljivo skupino malih podjetij, recimo s. p., ki so jih danes številni prisiljeni ustanoviti in tako ubežati brezposelnosti. Namesto da bi preprečila davčne zlorabe, poskuša finančna oblast omejiti ugodnosti pavšalne obdavčitve. Spomnimo se: zanjo je državni zbor leta 2012 glasoval, da bi za mala podjetja zmanjšali breme administracije in jim olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti. Napake so namreč zelo drage.