Mešetarjenje

Slovensko javno zdravstvo je resnično v velikih težavah. Razni zasebni interesi ga cefrajo, s tem vodijo sistem v vse slabše stanje, bolnike pa v položaj ostriženih ovc. Zadnji primer iz UKC Ljubljana je več kot razumljiva ponazoritev anomalije.

Prof. dr. Borut Peterlin, predstojnik Inštituta za medicinsko genetiko Ginekološke klinike UKC, pošilja vzorce krvi nosečih žensk na gensko analizo na Kitajsko. Toda tega ne dela neposredno, ampak s posredovanjem nekega zasebnega podjetja. Nosečnica plača za test 900 evrov, od katerih kar 500 evrov (!) pospravi v žep zasebnik. Ali pade kakšna drobtinica v roke tudi predstojniku, je javnosti nemogoče ugotoviti. A zakaj je potreben zasebni posrednik? Zakaj vzorcev na Kitajsko ne pošilja inštitut? Tako bi nosečnica za test zagotovo odštela manj, UKC (njegov inštitut za genetiko) pa bi ob tem nekaj zaslužil. Ali je torej profesor Peterlin oškodoval nosečnice? Zagotovo. Ali je oškodoval UKC? Seveda ga je. Oškodoval ga je zato, ker kot vodja inštituta ni skrbel za posle v korist inštituta.

Strokovna direktorica UKC prof. dr. Brigita Drnovšek Olup je tako upravičeno napovedala interno revizijo zadeve. Izpostavila je, da profesor Peterlin ni imel dovoljenja vodstva UKC. Ali bi dovoljenje kaj spremenilo? Popolnoma nič. Z dovoljenjem vodstva in ministra za zdravje se namreč v UKC sklepa veliko podobnih »poslov«. Eden takih, zelo obsežnih, je delo zdravnikov zunaj UKC. Tako bi strokovna direktorica lahko začela revizijo kar pri sami sebi.

Magična besedna zveza, pod plaščem katere so dovoljenja izdana, je »konkurenčna klavzula«. Menijo, da je niso kršili, če opravljajo zunaj UKC druge vrste delo kot v UKC. Tako strokovna direktorica UKC poleg vodenja UKC operira tudi oči, dovoljenje za delo v dveh zasebnih ordinacijah pa je pridobila za merjenje dioptrije. A zakaj ne meri dioptrije v UKC? Ker ni samoplačniških ambulant. Ali bo to škodovalo UKC? Seveda. Imela bo manj časa zanj, poleg tega bi nekaj denarja samoplačnikov zagotovo ostalo tudi instituciji za njen razvoj in nadaljnje usposabljanje zdravnikov.

Tudi zaradi dela zdravnikov zunaj bolnišnic namesto v bolnišnicah, v katerih so zaposleni, hira celotni zdravstveni sistem. Vsaj dva ministra – Zofija Mazej Kukovič v času Janševe vlade in Borut Miklavčič v času Pahorja – sta poskušala to delo odpraviti. Zdajšnja vlada in parlament sta sprejela ustrezen zakon, a je minister Tomaž Gantar kljub temu dovolil že 642 zaposlenim v bolnišnicah delo zunaj njih, tudi delo v 242 zasebnih ordinacijah. Tako se zdravniki vozijo pogosto zelo utrujeni sem ter tja po Sloveniji, lahko pa bi pregledovali bolnike in samoplačnike v bolnišnicah, v katerih so zaposleni, in bili za svoje dodatno delo seveda dodatno plačani.

Bolniki moramo zato iskati zdravnike po raznih trgovskih centrih, v stanovanjskih blokih, zasebnih hišah in na drugih nemogočih lokacijah. V bolnišnicah pa mnogokje popoldne ordinacije zaklenejo in aparate ustavijo. S takšnim varčevanjem ne koristijo, temveč vsem, tudi sebi, škodujejo.