Milijarde za Evropo

Že nekaj časa se je govorilo, da namerava britanska premierka Theresa May na decembrskem vrhu voditeljev EU podvojiti svojo uvodno ponudbo za plačilo izstopnega računa. Dogovor, o katerem sta poročala vodilna britanska časopisa, sklicujoč se na visoke diplomatske vire, je potrdil vsebino teh govoric.

Neuradne informacije, da so britanski in evropski pogajalci dosegli dogovor o finančni poravnavi in s tem izpolnili enega od ključnih pogojev za širitev pogajanj o brexitu na preostala pomembna vprašanja, povezana s prihodnostjo odnosov med Združenim kraljestvom in EU, so brez velike vneme zanikali tako v Bruslju kot v Londonu. Oboji so poudarjali, da pogajanja še vedno potekajo, oboji so bili prepričani, da je preboj tako rekoč na dosegu roke. Vse skupaj je bilo videti kot del skrbno načrtovane kampanje, cilj katere je britansko javnost pripraviti na kompromise, ki jih bo morala sprejeti Theresa May, če bo želela z decembrska vrha voditeljev EU oditi z nasmeškom na obrazu.

Finančna poravnava je bila vse od začetka politično najbolj občutljivo vprašanje, povezano z brexitom. Evropska unija je vztrajala, da mora Britanija ob izstopu poravnati vse obstoječe obveznosti, nastale v več kot štirih desetletjih članstva. Šest krogov pogajanj se je vrtelo okoli metodologije določanja končnega zneska in seznama obveznosti, ki bi bile vanj vključene. Predvsem zaradi skrbi pred negativnim odzivom britanske javnosti se je o konkretnih številkah uradno vseskozi molčalo. Tudi zdaj, ko je dogovor tako rekoč že sklenjen.

Theresa May je v začetku letošnjega leta Britancem obljubila, da Združenemu kraljestvu po izstopu iz EU ne bo več treba plačevati velikih zneskov v evropski proračun. To obljubo je prvič prelomila v začetku jeseni, ko se je med svojim govorom v Firencah zavezala, da bo Britanija v prehodnem obdobju še naprej plačevala redne prispevke in s tem preprečila nastanek luknje v skupni evropski blagajni. Drugič jo bo prelomila prihodnji teden v Bruslju, ko se bo sestala s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in mu povedala, da Britanija sprejema vse finančne obveznosti, nastale v času njenega članstva – pod pogojem, da bodo pogajanja o brexitu decembra prešla v drugo fazo. Njena vlada bo morala po vsej verjetnosti še pred tem volivce prepričati, da bo zaradi plačila računa Britanija na koncu na boljšem, oziroma na istem. To bo ena njenih najtežjih nalog do zdaj.

Pri denarju se pregovorno vse konča. Nobenega dvoma ni, da bo v očeh povprečnega podpornika brexita znesek 45 milijard evrov videti absurden, če že ne izdajalski. Višina britanskih prispevkov v evropski proračun je bila eden od ključnih vzrokov, zakaj se je 52 odstotkov Britancev junija lani odločilo glasovati za izstop države iz EU. Logika zagovornikov izstopa je bila, da bo državi s tem ostalo več denarja za financiranje močno podhranjenih javnih storitev. Marsikdo, ne le zagovorniki brexita, se bo v prihodnjih dneh vprašal, kaj vse bi lahko postorili z vsemi temi milijardami.