Mladinska literatura se mora vedno znova dokazovati

Pisateljice in pisatelji mladinske in otroške književnosti so nekaj posebnega. Nekaterim se zdijo malce trčeni, prenorčavi, morda celo premalo resni, da bi jih prepoznali kot pisatelje. A večina izmed njih ima srečo, da v njih še vedno bije otroško srce, in s pisateljskim peresom vztrajno ustvarja nove svetove, ohranja upanje ter ljubi svet in ljudi brez cinizma ali koristoljubja. V tem duhu se pisatelj Sebastijan Pregelj spominja, kako je nanj vplivala njegova prva najljubša knjiga Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda, ki jo je listal, še preden je znal brati. In ko pripoveduje o njej, lahko prav vidim majhnega Sebastijana, kako čepi ob kakšnem mravljišču ali počasi zasleduje črno kolonijo mravelj. Videti je, da večino ljudi odraslost spremeni v pridne mravljice, ki v ravni vrsti stopajo ...