Mladinska mesečna

Prednosti enotne vozovnice v integriranem javnem potniškem prometu bodo očitno še lep čas deležni samo mladi: srednješolci in študentarija. Vsi drugi uporabniki vlakov ter avtobusov v medkrajevnem in mestnem prometu, tudi večina tistih z mesečnimi vozovnicami, bodo ob plačani vozovnici na prosto izbiro prevoznika morali še počakati.

Za odlog so tokrat formalni razlog prevelika dnevna nihanja števila uporabnikov, ki so vodila k podvajanju zmogljivosti (beri: avtobusov) na posameznih linijah. Ali v desetletju, kar traja projekt integracije javnega potniškega prometa (IJPP), odgovornim res ni uspelo predvideti prometnih tokov? Malo verjetno.

V desetletju je bilo na strokovni ravni že vse pripravljeno, manjkala je le še pika na i, uvedba enotne vozovnice. Pri postavljanju te pike se je pričakovano zapletlo z javnim naročanjem. Izvajalec, skupina okrog Slovenskih železnic (SŽ), je bil nato izbran dobesedno v zadnjem trenutku, lani poleti. Obljubljenih pilotnih projektov potem ni in ni bilo, v končni fazi pa je bil kot tak, tri dni pred uvedbo, deklariran prevoz srednješolcev. Zapletov menda niti ni bilo veliko, še manj pa bi jih bilo, če bi prodajo lahko začeli kakšen dan prej.

S širitvijo subvencioniranja prevozov s srednješolske na višješolsko populacijo se je ustavil četrtstoletni trend zmanjševanja števila uporabnikov javnega prometa, ko je ta ob hitri motorizaciji in (pre)visokih cenah postal še cenovno, ne samo časovno nekonkurenčen, zaradi zmanjševanja števila potnikov na delavnike osredotočeni vozni redi pa seveda niso mogli privabiti drugih uporabnikov. Bolj kot enotna vozovnica bi sistem iz začaranega kroga lahko rešili življenjski vozni redi in za vse sprejemljiva cena.

V cestnem (avtobusnem) javnem prometu so uveljavljeni vozni redi že leta nespremenjeni, sestavili pa so jih kar prevozniki, ki potrebe potnikov najbolj poznajo. Pred leti je nova koncesijska ureditev dejansko propadla zaradi nerealnih pričakovanj o gostoti mreže in prevozov, ki so bila za državni proračun predraga. Vozni redi bodo usklajeni šele z novimi koncesijami avtobusnih prevoznikov. Njihov trg se je letos več ali manj konsolidiral, tako da zna biti nov poskus uspešnejši.

Na tirih, ki bi vendarle morali biti hrbtenica javnega prometa, so SŽ sicer poskušale s taktnim prometom, a tudi če bi država že plačevala prazne vlake, teh preprosto nikoli ni bilo dovolj. Zdaj SŽ napovedujejo nakup novih kompozicij, tudi dvonadstropnih. Z njimi naj bi se vozili že čez dve leti. Javno naročilo še ni bilo objavljeno, ker pa domačih proizvajalcev ni, bi brez pritožb bilo vse skupaj morda izvedljivo – če imajo ponudniki proste zmogljivosti.

Sistem IJPP bi po dvomesečnem podaljšanju roka moral zaživeti konec tega meseca. Kako bo to pojasnjeno EU, ki je vse skupaj sofinancirala? Tako kot pri elektronskem cestninjenju, kjer imamo sistem ABC? Enotno vozovnico tudi imamo. Za mlade.