Tiskane izdaje
Odločitev infrastrukturnega ministra, da bo izvzel predor Markovec iz vinjetnega sistema, ne bi smela imeti zveze z interpelacijo enega najbolj kritiziranih ministrov sedanje vlade. Lani je ministrstvo takole odgovorilo o nujnosti ukinitve vinjet v Markovcu: »Če bi ugodili tej pobudi, bi bilo lokalno prebivalstvo privilegirano. To bi bilo odstopanje od načela enakosti pred zakonom.«
Takšnemu stališču se je že lani uprl ministrov predhodnik Marko Pavliha, rekoč: »Nespodobno je sklicevanje ministrstva, da ni mogoče spremeniti predpisa, ki ureja vinjete. To počnejo iz »inata«, saj bi bila neuvedba vinjet v Markovcu za državo zanemarljiva izguba prihodka, po drugi strani pa povzroča resnejše zaplete lokalnemu gospodarstvu in omejuje razvojne načrte.«
Minister Peter Gašperšič ima tokrat prav: vsi argumenti govorijo v prid ukinitvi vinjet za ta predor. Prebivalci so se že pred 25 leti lotili načrtovanja nove medkrajevne ceste predvsem zato, da pridobijo za Slovenijo in zase dragocene štiri dodatne kilometre obale za rekreacijo in turizem. Če bi jim tedaj rekli, da bodo dobili plačljivo nadomestno cesto, bi v hipu zaustavili vse postopke že pred gradnjo.
Kaj je torej prispevalo k temu, da je minister Gašperšič le dobrega pol leta po odločnem nasprotovanju »spregledal« in uvidel nacionalno korist v štirih dodatnih kilometrih obale? Ni bilo nikogar v vladi, da bi mu prej odprl pogled na morsko obzorje?
Vinjete so drobiž v primerjavi z vsemi drugimi ministrovimi grehi. Zdaj prepričuje, da je naredil pravzaprav največ za drugi tir. Ampak še lani je v tujini naročil, plačal in goreče zagovarjal študijo, ki je dokazovala, da je gradnja drugega tira nadvse tvegana reč in da bi bilo bolje, če bi gradili zaledni terminal. Kakšne zasluge so to? Koliko denarja je Cerarjevi vladi uspelo v dveh letih zagotoviti za ta projekt iz Bruslja? Kljub »močni« kadrovski zasedbi, ki jo imamo v bruseljski komisiji? Ali se pet mesecev po gradbenem dovoljenju komu vsaj približno sanja, kdaj bi lahko začeli graditi? Koliko časa bodo sestavljali finančno konstrukcijo in izbirali izvajalca? Kaj pa več milijonov vreden projekt za javni potniški promet, dodatki k pogodbi za GSM-R, elektronsko cestninjenje ...? Kaj pa hudi zapleti z Luko Koper, ki bi ob podpori države lahko že zdavnaj prinašala res veliko več?
Čeprav se je torej minister pravilno odločil za izvzetje Markovca iz vinjetnega sistema, njegova poteza hkrati kaže, kako se je odločal, preden je bil v stiski zaradi interpelacije. Z županom Popovičem sta danes idealen par. Sprenevedanje, preobrati, pajdaške sprege ... Če je župan prijatelj, dobi uredbo brez težav, če je državno podjetje proti ministru, je vojna, v kateri izgubljamo vsi.
Je interpelacija takšnega ministra lahko rešitev? Niti približno! Čisto vseeno je, kaj bodo odločili poslanci, ki jih skrbita predvsem lasten mandat in plača. Za spremembo prakse bo treba veliko več od interpelacije enega ali dveh ministrov. In tudi veliko več kot menjava vlade. Sistem očitno ne deluje.
