Mraza ni več

Slovenija se tudi uradno segreva. To ni presenečenje, vsi delni podatki so to potrjevali, enako kot vsi nenavadni in rekordni vremenski pojavi, ki smo jih čutili skoraj vsi. A so dolgoročni nizi podatkov kljub temu zelo koristni, odločevalcem povedo, da je treba nekaj storiti, saj v prihodnje ne bo bolje, pa tudi vsem tistim, ki pravijo, da podnebne spremembe ne obstajajo, če je tako mraz, je mogoče elegantno odgovoriti.

Čas pa je, da zadeve končno začnemo celostno reševati, ne kot do zdaj, ko smo zdravili simptome, potem pa odpravljali še stranske učinke »zdravil«. Tovor naj gre na vlake, pa bo odveč razmišljanje o prepovedi avtomobilov z dizelskim motorjem, ki so nekoč imeli celo podporo okoljske politike zaradi manjše porabe. Pospešimo uporabo lesa za gradnjo pasivnih hiš in pohištva, da ga ne bo treba kuriti za ogrevanje in izpuščati delcev, s katerimi se je spet treba bojevati zaradi ogrožanja zdravja ljudi.

Prva naloga je prilagajanje. Na Krasu je manj težav z vetrom, ker se gozdovi zaraščajo. Nujen je razmislek, kako v skupno dobro gospodariti z vodo, kje jo kar najbolj naravno zadržati in kako jo preusmeriti tja, kjer je primanjkuje. Mogoče bi bil vložek v sisteme oroševanja v novih razmerah celo koristejši od podpore za nove tovarne. Če bi to seveda bilo povezano z dobavo zdravega lokalnega sadja in zelenjave, vsaj za otroke.

Težava je, da pri nas vsak sektor dela strategije zase. Zdravstvo se je osredotočilo na vročinske valove, jabolka ali gibanje ljudi niso tako zanimivi. Kmetijstvo bi skrbelo za jabolka in čebele, ne pa tudi za prevoz, niti v primeru prevažanja krav v odprtih tovornjakih. Prometniki govorijo o mobilnosti, v mestih pa so še stari urejevalci prostora. Še dobro, da je promet združen z energetiko, saj bodo tako lahko uskladili povečane potrebe po elektriki z novim prometom in tudi ogrevanjem. Za navadnega državljana mora biti rezultat vsaj enako dobro življenje, nikakor ne slabše.