Na novi ideološki fronti

Odločitev, da na državno proslavo ne bodo povabili praporščakov vseh društev in zvez, na prvem mestu Zveze združenj borcev NOB, očitno ni bila naključna napaka ali zaletavost preveč gorečih strankarskih aktivistov v koordinacijskem odboru. Nasprotno. Potem ko si vlada po prvih burnih odzivih ni premislila, je jasno, da se je vsaj vodilni del koalicije, SDS in NSi, odločil radikalno popraviti interpretacije zgodovine in da je tudi zavestno odprl ideološko fronto vseh front – razpravo o drugi svetovni vojni. Koalicijskim zavezam in očitnemu nelagodju v Desusu in Državljanski listi navkljub.

Nocoj, enaindvajset let po tistem znamenitem večeru na Trgu republike, ko so bile dovoljene sanje, je torej vladajoča politika poskrbela, da smo državljani spet tam, kjer v resnici nikoli ne bi smeli biti. Razlogi za to so nejasni. Se oblast, potem ko je sklenila dogovor s sindikati in sprejela supervarčevalni zakon – ki je v prvem zamahu, kot se je pokazalo v preteklih dneh, udaril prav po tistih, ki zdaj niso vabljeni na državno proslavo –, počuti dovolj močna, da ji ni več treba sklepati kompromisov? Je ideološki spor sprožila nalašč, da bi s tem zasenčila novice o, denimo, poskusih kadrovskih udarov v državnih podjetjih?

Proslave so v Sloveniji že dvajset let simbolična točka delitve politike, ki svoje bitke za zaslugarstvo prenaša na (in med) državljane. V kriznem času takšna poteza, cepljena na splošni pesimizem, lahko samo nevarno radikalizira javno mnenje. Zato je delitev praporščakov ne samo nepotrebna, žaljiva do celih skupin državljanov, ampak tudi izrazito škodljiva za splošno družbeno klimo v državi.

Nocoj bi moral biti prostor na Kongresnem trgu za vse, ki jo imajo radi.