Naftni mir

Minuli vikend sta Sudan in Južni Sudan v Etiopiji sklenila dogovor o ponovnem zagonu naftnih poslov, ki so zastali pred sedmimi meseci, ko je sever ukradel za 815 milijonov dolarjev »južnjaške« nafte. Od takrat sta Kartum in Džuba hodila po robu drugega kroga državljanske vojne, v kateri sta bila v letih 1983–2005 ubita najmanj dva milijona ljudi.

V času naftnega mrka sta obe državi utrpeli hudo gospodarsko škodo. To še posebno velja za Južni Sudan, najmlajšo svetovno državo, katere proračun in s tem preživetje sta skoraj v celoti odvisna od naftnih poslov. V Južnem Sudanu je približno 85 odstotkov vse sudanske nafte, toda tako rekoč vsa naftna infrastruktura (rafinerije, naftovodi, pristanišče) je na severu. Ta je v lansko »miroljubno« odcepitev juga privolil le po bogatih naftnih koncesijah in pritiskih Kitajske, modernega sudanskega kolonizatorja, ki ima v lasti polovico sudanske državne naftne družbe Nile Petroleum in »strateško« obvladuje predsednika Omarja al Baširja, haaškega obtoženca za genocid in zločine proti človeštvu.

Zločine, ki jih je Bašir, prepričan, da nikoli ne bo stopil pred haaške sodnike, s svojo vojaško o(i)ligarhijo nadaljeval tudi po osamosvojitvi juga, ki je odprla številne nove frontne linije enega najbolj krvavih in hkrati »geostrateških« konfliktov moderne zgodovine. V dneh pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Južnega Sudana je Kartum v obmejnih Nubskih gorah, ki so jih pohlepni in samoljubni generali SPLA v Džubi žrtvovali v imenu uresničevanja »zgodovinskega hrepenenja«, sprožil novo vojno proti domorodnemu afriškemu prebivalstvu, ki jo je kmalu razširil tudi v provinco Modri Nil. Kartumski bombniki ruske izdelave s ciljem etničnega očiščenja in kraje zemlje še vedno tolčejo po civilnem prebivalstvu, o katerega usodi redno poroča le Tomo Križnar.

Ob tem še vedno ni določen končni status province Abjeji, tematskega parka modernih konfliktov, v katerem se arabske in afriške etnične skupine, spodbujene od svojih »pokroviteljev«, spopadajo za nafto, vodo in pašnike. Toda naftni dogovor severa in juga iz Adis Abebe vsebuje tudi zaobljubo, da se status ključne (južno)sudanske province reši najpozneje v mesecu dni. Status province je bil tudi ena izmed ključnih tem, o katerih sta se v petek v Džubi pogovarjala južnosudanski predsednik Salva Kir in ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Ta je »južnjaške jastrebe« v imenu nemotenega delovanja naftnih poslov stisnila v kot in jih prisilila v kompromis z zgodovinskimi sovražniki. V kompromis, ki bi se v primeru » kitajske racionalizacije« Baširjevega politično-ideološkega uma lahko izkazal za – zgodovinskega.

Zdi se, da sta imperialni Kartum in uradna Džuba, ki je od severa pobrala vse najslabše navade, pod pritiskom svojih najboljših prijateljev vendarle sklenila utišati bobne vojne in se – na pogon ekonomskega oportunizma – namesto za vojno odločila za mir.