Naj živi sosedova krava

Niti pod cvetočim Agrokorjem jim niso cvetele rožice, če ta potone, bo še huje.

Objavljeno
17. marec 2017 19.40
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović
Potop nesrečnega Agrokorja na prvo žogo prinaša zadoščenje marsikomu. Težko je balkanskemu tajkunu Ivici Todoriću vsaj potiho ne privoščiti te polomije. Kmetje in manjši dobavitelji, s katerimi sem se v teh dneh pogovarjal o usodi Mercatorja na titaniku, se komaj zadržijo, da ne bi vsaj na kratko siknili kaj v slogu: »Smo vam rekli!« Redni navijač v večnih slovensko-hrvaških derbijih pa poraz hrvaškega paradnega konja čisto potiho razume kot »našo« malo zmago.

Privoščljivce je težko umiriti. To niti ni čudno, nikomur še ni uspelo pozabiti sage o prodaji Cimosa, ki so jo sosedje z zahtevo po poravnavi fantomskega dolga zavrli in tako ogrozili več tisoč delovnih mest na obeh straneh meje. Če sodite med tiste, ki jim gre ob usodi Ivice Todorića in njegove nasedle družbe na smeh, se spomnite prav na to, kako nam ni šlo na smeh, ko so nam sosedje nagajali pri prodaji Cimosa.

Če je bilo pri Cimosu ogroženih štiri tisoč delovnih mest, je v Agrokorju na kocki 15-krat toliko delovnih mest. Od tega na Hrvaškem slabih 29.000, v Sloveniji več kot 11.000, v Srbiji prav tako dobrih 11.000, v Bosni in Hercegovini pa je na kocki več kot pet tisoč delovnih mest. Več tisoč dobaviteljev, dva tisoč trgovin in več kot 60 podjetij, neposredno povezanih z Agrokorjem.

Nikomur od teh niti pod cvetočim Agrokorjem niso cvetele rožice, a če ladja potone, bo več kot 60.000 ljudi v regiji živelo še slabše kot do zdaj. To pomeni, da bodo ob naslednjem nakupu špecerije namesto dražje kranjske klobase slovenskega mesarja, raje kupili cenejši približek. Ko jim bo ugasnil Gorenjev pralni stroj, bodo za njegovega naslednika poiskali cenejši stroj iz Turčije ali s Kitajske. Kakorkoli bodo reševali Agrokor, v tej zgodbi ni vzroka za smeh. Sosedom lahko le želimo, da bi jim krava še dolgo živela.