Najboljša pot do višjih plač

Razbremenitev plač je pravi korak, a manjkajo drugi ukrepi za povečanje dodane vrednosti gospodarstva.

Objavljeno
25. november 2019 06.00
Posodobljeno
25. november 2019 06.53
KARIKATURA: Marko Kočevar
Prihaja mesec obdarovanj. Obiskali nas bodo dobri možje, prijateljem in sorodnikom bomo poklonili darila. Država nas ne bo obdarila, bo nam pa manj vzela. Decembra bomo namreč delali za višjo neto plačo. Novoletnih daril sicer z njo še ne bomo kupovali, saj se bo razbremenitev dela poznala pri izplačilu decembrske plače januarja. Prihodnje leto se bo povišala tudi minimalna plača.



Rasle bodo tudi bruto plače, napoveduje vladni urad za makroekonomske analize in razvoj. Nominalna rast teh bo po napovedi letos in prihodnje leto okoli petodstotna, realna rast okoli triodstotna. Del višje plače nam bodo namreč požrli višji stroški. Že letos so se v številnih občinah zaradi višjih plač v javnem sektorju povišali računi za vrtce, domove za ostarele, komunalne storitve … Na dražje storitve, med katerimi so, denimo, komunalne, čiščenje in gradbene, ter nekatere izdelke bo vplivala še višja minimalna plača.

Razmere na trgu dela so torej dokaj ugodne: plače rastejo, zaposlenost je velika. Podjetja imajo težave pri pridobivanju delovne sile, ne le zaradi gospodarske rasti, ampak tudi zaradi demografskih sprememb in zmanjšanja števila prebivalcev v najbolj aktivni dobi, torej med 20. in 64. letom.

Slika pa se lahko hitro popači. Rast zaposlenosti se umirja, tako zaradi pomanjkanja delovne sile kot zaradi ohlajanja gospodarstva. Nekatera podjetja so množično odpuščala, denimo Boxmark Leather zapira proizvodnjo v Murski Soboti s 185 ljudmi, letos sta v stečaju končala tekstilno podjetje Arum z 245 delavci in Adria Airways s 558. Zaradi ohlajanja gospodarske rasti, zmanjšanja naročil trgovskih partnerjev in naraščajočih stroškov dela, ki so presegli rast produktivnosti, bi v prihodnjem letu lahko začela odpuščati ali znižala plače tudi druga podjetja.

Premier Marjan Šarec je prejšnji teden na vrhu gospodarstva omenil dva ukrepa za spodbujanje gospodarske rasti, in sicer razbremenitev plač in regresa. Oba sta koraka v pravo smer. A manjkajo ukrepi za rast produktivnosti gospodarstva. Za povečanje njegove konkurenčnosti. Za spodbujanje investicij ter vlaganja v raziskave in razvoj. Za privabljanje visokoizobraženega kadra. Za spodbujanje reinvestiranja dobičkov v projekte z višjo maržo. Torej ukrepi za povečanje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. To je najboljša pot do višjih plač.