Tiskane izdaje
Zelo močan veter je spravil na kolena vse, kar se je dalo, tudi nekdanjo streho na telovadnici Osnovne šole Stara Cerkev. Zaprte so bile vse ceste, padel je elektrosistem, komunikacija s preostalim svetom je bila otežena. Območje je bilo v temi, odrezano od sveta.
A to na območju, ki je skoraj 90-odstotno pokrito z gozdom – občina Kočevje je po površini največja občina v Sloveniji z le 16.5000 prebivalci –, ni nekaj novega. Tako kot ni nov zdrav razum tukajšnjih ljudi, ki ne poznajo panike, ko sistemi ne delujejo tako, kot bi morali. Kako na tako velikem območju, kjer je malo ljudi in kjer so vsi sistemi – cest, daljnovodov, vodovodnega sistema … – razvejeni in zahtevni za vzdrževanje, zagotoviti, da bodo brezhibno delovali? Ne bodo. Nikoli.
Ljudje zato tu ne pričakujejo nemogočega. In se prizanesljivo smehljajo vsem, ki so iz burje naredili katastrofo. Pa bi lahko povedali marsikaj, če bi jih kdo kaj vprašal. Veliko bi povedali tudi o žalosti zaradi tega, kar je tokrat veter naredil v gozdu.
Kajti v deželi gozdov je gozd po prepričanju številnih vedno dajal zavetje pred naravnimi katastrofami, ki so se do zdaj izogibale teh krajev. Toliko let! Do tega ponedeljka! In to spoznanje je strašljivo.
Podobno kot ugotovitev, da je to posledica podnebnih sprememb.
