Ne čakajmo na Evropo

Vsaka kriza je tudi priložnost, so nam govorili na začetku finančne. Kako smo jo izkoristili, kažejo razprodaje državnega premoženja. A finančna kriza, ki je do temeljev zamajala Evropo, je bila ništrc v primerjavi z begunsko.

Tega bi se bilo dobro zavedati na začetku begunskega vala, ki se v malo znano Slovenijo začenja valiti predvsem zato, ker je skupna evropska politika povsem odpovedala ali pa se je celo po madžarsko izrodila. Obotavljive besede premiera Mira Cerarja, da smo na prihod beguncev dobro pripravljeni, da pa smo tistih prvih 14 pribežnikov vrnili na Madžarsko, ker še čakamo, kakšen bo »skupni evropski dogovor«, so zato precej izmuzljive. Podobno kot izjave notranje ministrice Györkös Žnidarjeve, da bomo kot članica na zunanji meji schengenske Evrope z begunci dosledno ravnali humano in po vseh evropskih pravilih.

Po katerih pravilih, ko pa jih kršijo tako rekoč vse članice, ki so se do zdaj morale spoprijeti z begunci, ali pa jih, vključno z veliko Nemčijo, prilagajajo svojim trenutnim potrebam. Računati na Evropo je zato povsem iluzorno. Slovenija se bo morala, morda celo prvič v svoji četrtstoletni zgodovini, odzvati kot suverena država, ki ne more računati na nikogar, ki pa sama dobro ve, kaj je pošteno in prav in kako se spodobi pomagati ničesar krivim nesrečnežem. Vseeno pa zna v skladu z evropskimi vrednotami (vsaj o teh menda še lahko govorimo) poskrbeti tudi za svoje interese in ugled.

Ker je Evropi najbrž logično, da kot majhna država na zunanji meji ne moremo imeti zbirnega centra, kjer bi nekaj deset ali celo sto tisoč beguncev mesece in leta čakalo, kdaj in kako se bo Evropa dogovorila, se bo treba s sosedami, ta trenutek predvsem s Hrvaško in Avstrijo, izpogajati o kar se da dostojnem humanitarnem koridorju, s katerega bomo seveda po srbsko dobrosrčno sprejeli vse, ki z razlogom želijo ostati pri nas, ostalim pa bomo omogočili dostojno nadaljevanje poti. Zaradi neprikritih evropskih egoizmov, tudi sosedskih, bodo pogajanja trda in neizprosna, politikom pa se ne bo več mogoče skriti za do zdaj vedno odrešujoči »storili bomo, kar pravi Evropa«.

Prav nič jim ne zavidamo. A kriza je, tako pravijo, priložnost. Morda pa si slovenska javnost po vseh desetletjih politikantstva končno pride na jasno, zakaj je vedno pametno voliti samo najboljše in tudi v svetovnem merilu najbolj sposobne.