Ne odgovor, vprašanje

Zakaj padajo sodbe v ključnih kriminalnih zadevah? Čakamo odgovor stroke.

Objavljeno
22. junij 2015 20.18
Janez Markeš, Sobotna priloga
Janez Markeš, Sobotna priloga
Izredno težko je polemizirati s sodnimi odločitvami. Najprej imamo o zadržanju izvršitve sodbe Igorju Bavčarju (pre)malo informacij, sledi pa še hujše dejstvo, namreč, da je to (spet) strokovno pravno vprašanje, v katerem ekspertiza pripada strokovnjakom in ne laikom. Mogoče pa je razširiti okvir in povprašati po metodi pregona takega kriminala in njegovih nosilcev. Tu nekaj ni v redu.

Bavčarju za zdaj do končne odločitve vrhovnega sodišča spet ne bo treba iti na prestajanje dosojene sedemletne zaporne kazni na Dob. Ni znano, ali je vrhovno sodišče zadevo razveljavilo, spremenilo ali bo šele odločalo, je povedal njegov odvetnik, medtem ko Okrožno sodišče v Ljubljani še vedno odloča o vnovični Bavčarjevi prošnji za odlog prestajanja kazni. Kot napad iz vseh smeri.

Zadovoljni pač ne moremo biti s širšim kontekstom sodnega dogajanja. Kristjan Sušinski, Istrabenzov svetovalec, je že v četrtek po sklepu vrhovnega sodišča zapustil zapor na Dobu. Leta 2013 je bil spoznan za krivega pranja denarja. V tej zadevi je bil na pet let zapora obsojen tudi Boško Šrot, čigar odvetnik je tudi po enakem ključu na vrhovno sodišče vložil zahtevek za varstvo zakonitosti.

Kot rečeno, gre za strokovna vprašanja, toda hkrati za družbeni kontekst slabih dejanj iz časa, ko so Bavčar, Šrot, Janša in številni soudeleženci v opoju političnega preobrata skušali izpeljati še eno privatizacijsko revolucijo. Ustavila jo je kriza in začele so padati ovadbe, nato tožbe, nato sodbe. Zdaj je čas razveljavljanja, sodbe padajo in postavlja se vprašanje, zakaj toliko let po vzpostavitvi ustavno konsistentnega in demokratičnega pravnega sistema serijsko padajo sodbe v ključnih kriminalnih zadevah, pomembnih za državo in družbo. Nekdo v stroki bo moral nanj zelo kmalu odgovoriti in zakonodajalcem predlagati ukrepe.