Tiskane izdaje
Mnogi slovenski turistični delavci niso nikoli povsem dobro razumeli, zakaj so dobre turistične strategije, s katerimi se vsaka štiri leta postavi ta ali ona slovenska politika. Sploh ker ob koncu strateškega obdobja nihče ne izdela poročila in analizira uresničenosti zastavljenih ciljev. Leta 1995 so, denimo, v eno od strategij zapisali, da bomo imeli do leta 2000 šest milijonov turistov in 3,5 milijarde dolarjev deviznega priliva. Sedemnajst let kasneje smo dosegli 3,2 milijona turističnih obiskov in 2,5 milijarde dolarjev priliva. Hja, čez pet let, po 20 letih, se bomo morda res približali cilju iz leta 1995.
Turistični delavci zatrjujejo, da potrebujejo vse kaj drugega od turističnega katekizma in apostolov, ki oznanjajo, da se bo Slovenija v pičlih petih letih prelevila v turistični raj, »visoko razvito turistično območje s sodobno, pestro in visoko kakovostno ponudbo z inovativnimi turističnimi vsebinami, z visoko dodano vrednostjo«, ki bo za nameček »temeljil na trajnostnem razvoju in bo ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu Slovenije v svetu«.
Kakšen smisel ima razlagati, da bomo ekološki svetovni prvaki, če je Slovenija že zdaj (po podatkih iz leta 2009) na petem mestu na svetu po okoljski in ekološki kakovosti. In prva po indeksu globalne varnosti. Bolj bi nas moralo skrbeti, da smo na 116. mestu po odprtosti za tuje naložbe in po letališki infrastrukturi, da smo 103. po letaliških taksah, 132. po prožnosti zaposlovanja in 122. po številu znamenitosti svetovne kulturne dediščine ...
Tokratna strategija je tako obsežen dokument, da v njej piše skoraj vse, kar je mogoče napisati o turizmu. Ni pa napisano, kako bomo te silovite cilje zares dosegli. Če bi zapisali, kako bodo konkretno uravnotežili davke, finančni sistem, da banke (po zaslugi tajkunov) prezadolženega turizma ne bodo potopile zaradi svojih zaslužkov, kako bodo olajšali upravne postopke, kako poskrbeli za obsežnejšo in učinkovitejšo promocijo, za prometno dostopnost, infrastrukturo, za kadrovsko prenovo ..., potem bi lahko pričakovali kakšen premik. Tako pa nam ostane podatek, da je Slovenija iz evropskih in državnih sredstev za razvoj turizma še leta 2009 prispevala 50 milijonov evrov, lani in letos pa pol manj. Za delovanje in program STO je letos načrtovala 9,7 milijona evrov, dobila pa jih bo 5,46 milijona.
Z drobižem bodo zlahka uveljavili novo slovensko turistično geslo: »Ne povejte nikomur, da smo tukaj!«
Hrvaška letos samo za program dela Hrvaške turistične skupnosti daje 34 milijonov evrov (desetkrat več kot STO). Turizem ustvarja 12 odstotkov slovenskega BDP in je v vseh državah na svetu najbolj učinkovit pospeševalec kmetijstva, prometa, industrije, storitev ... Kakšna prednost turizmu neki! Samo v Sloveniji lahko demagoške fraze o pomanjkanju obdelovalne zemlje zaustavljajo turistični razvoj. Že v hrvaški Istri kmetijstvu ne primanjkuje obdelovalnih površin, pa čeprav je turizma vsaj 20-krat več kot v slovenski. Morda pa prav zato.
