Ne ure, odštevamo minute!

Bomo junija 2021 kaj enotnejši, bo v državi več zaupanja? Bomo opravili z epidemijo?
Fotografija: FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Še silvestrovo – mnogi z razlogom odštevajo celo njegove minute. Da 2020 izgine čim prej. Prineslo je toliko gorja kot še nobeno leto zadnjega stoletja. Pa tako lepo nam je kazalo. Na pragu leta so nas, denimo, osrečili s podatkom, da smo najbolj zadovoljni s svojim življenjem v zadnjih osmih letih. Povprečna ocena na lestvici od 0 do 10 je v Sloveniji znašala kar 7,5, med mladino celo 8,3. Nato se je začelo. Po skoraj natanko treh desetletjih lahko kot pribito ponovim zgodovinske besede, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Takrat je bila zaslužna osamosvojitev, tokrat je kriv prekleti koronavirus. Pa še kdo ali kaj.

image_alt
Leto, ki bi ga radi pozabili, a si ga bomo za vedno zapomnili


Življenja, kot smo ga bili vajeni, je bilo z marcem nepreklicno konec. Prav nič več ni odtlej samoumevnega, danega samo od sebe. Tudi država ni več nekaj imaginarnega, ohlapnega, fantazijskega tam nekje v oblakih, nenadoma je postala povsem konkretna, otipljiva. Življenje nam postavlja na glavo. Ukazuje nam, omejuje nam pravice. Jemlje nam včerajšnjo svobodo. Če bi se zavoljo tega znotraj njenih meja počutili bistveno bolj varne, prav. A se večinoma ne. Ker smo izgubili zaupanje. Država brez zaupanja je težko moja država.

Že Cicero je zapisal, da je domovina povsod, kjer je človeku lepo. Nam pod Alpami ni, vsaj za zdaj ne. Ker imamo na eni strani preveč samovolje, na drugi preveč nemoči. Prvič sem to spoznal, ko so nam v imenu boja z virusom vzeli časopise. Ki so človekov najboljši prijatelj. Le z njim lahko ure in ure sedim zleknjen v zofi, ne da bi spregovoril eno samo besedo. In zatem vstanem z občutkom, da je za mano najboljši pogovor, kar sem jih zadnje dni imel. Cajtungi imajo tudi enake sovražnike kot mi. Naj gre za ogenj, vodo, čas, tu in tam celo lastno vsebino. Zdaj še covid-19 in pri nas državo, pardon, oblast.

Še pred nekaj tedni sem upal, da bo trideseta obletnica zgodovinskega plebiscita tista, ki bo razgnala temne oblake nad našo in mojo Slovenijo. Četudi samo za kratek čas. Pa jih ni. 2021 nam prinaša okrogla tri desetletja samostojne države. Bomo junija kaj enotnejši, bo v državi več zaupanja? Bomo opravili z epidemijo? Po letu, ki je vzelo zaupanje, odgovora ni. Ali pač. Če bo sreča. In kaj je sreča? Dišava, ki je ne moreš izliti na druge, ne da bi poškropila tudi tebe. Naj nas poškropi vse. Zatorej, drage bralke in bralci, srečno 2021!