(Ne)uspeh

Za Tino Maze je vse, kar ni zmaga, njen osebni neuspeh. Tudi druga in tretja, še zlasti pa četrta, peta in šesta mesta, če je v takšni formi in položaju, kot je bila pred veleslalomom v Beaver Creeku. Če ne bi bila tako brezkompromisna do sebe in ljudi, ki jo obkrožajo, ter merila visoko, nikoli ne bi dosegla tega, kar je – osvojila 13 kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah ter veliki globus in slavila 31 zmag. Pri Tinini izjemni kakovosti ne moremo govoriti o porazih, čeprav je doživljala tudi popolne neuspehe. V zadnjih letih, z izjemo denimo letošnjega nastopa v Söldnu ali pa lanskega finala v Lenzerheide, lahko njene ponesrečene nastope ocenimo za neuspehe šampionke.

Vendar pa prva smučarka sveta izgubljenih bitk s tekmicami ne doživlja tragično, kot bi lahko pomislili po njenih prvih odzivih – joku in slabi volji, ko s pogledi »ubija« vse naokrog. Potrebuje čas, da stres prebavi, pa naj gre za zmago ali poraz. Da se umiri. Tako je bilo tudi v Beaver Creeku po zmagi v alpski kombinaciji in po petem mestu v veleslalomu. Ko je adrenalin popustil, je bila Tina občutljiva in čustvena, kot jo pozna le malokdo. Na večernih razglasitvah (priznanja dobi šesterica najboljših) je bila umirjena in razumna sogovornica. Čeprav so ji šla mnoga vprašanja na živce, ni dajala tega vtisa. Bila je prava profesionalka od glave do peta.

Črnjanka je pri 31 letih doživela veliko neuspehov v karieri, ki so bili pravzaprav vrhunske predstave brez kolajn. Na svetovnih prvenstvih jih je bilo denimo deset, na olimpijskih igrah pa štiri. V svetovnem pokalu je ostala brez uvrstitve na zmagovalni oder v najmanj 45 nastopih, ko je bila zanje sposobna. Neuspehi in še zlasti porazi so jo prekalili, zato o njih razmišlja predvsem kot o »učnih urah«. Pravi, da so ji v karieri dali celo veliko več kot zmage. Več so ji dali misliti, predvsem pa so krepili njen tekmovalni značaj.

»Ničkolikokrat sem premišljevala o serijskih zmagah. Seveda človeka polnijo, a so obenem na nek način tudi dolgočasne. Nisem rada dolgočasna. Všeč mi je malo nihati. Ne želim biti vedno vrhunska, želim biti tudi kdaj slaba, občutiti, kako je, ko si slab, kakšno je to nasprotje dobrega. Mogoče je to rečeno malo pretirano umetniško. Zmagovati je lepo in je lahko, ko si enkrat na zmagovalni kakovostni ravni oziroma krilih zmagoslavja. Nočem pa biti stroj za zmage, kar je bila svojčas Lindsey Vonn. Prav zaradi tega sem ji želela pokazati, da se v zmagah skriva še kaj več kot le popolno smučanje,« je nedavno o porazih razmišljala Mazejeva. V Beaver Creeku v veleslalomu zagotovo ni imela »umetniškega« pristopa, ker je bila na poti, da spiše eno najbolj vznemirljivih zgodb na smučarskih prvenstvih. Zmago si je seveda močno želela, a ni imela močnih nog niti glave, da bi jo dosegla. Tudi to se zgodi šampionkam.

Veleslalomsko peto mesto prav v ničemer ni zasenčilo Tininih zlato-srebrnih predstav. Pravzaprav jim je v luči lova za petimi kolajnami dalo še večji poudarek. Tina ni tekmovalni stroj niti nima neskončne energije.