Neizprosen vpliv tujih sil

Vpliv tujih sil na to nesrečno državo je neizprosen.
Objavljeno
11. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
11. oktober 2018 06.00
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Potem ko so pred desetimi dnevi rezultati referenduma v Makedoniji potrdili prisotnost sindroma populizma, ki se širi po zahodni Evropi, tudi v Makedoniji, so bile preteklo nedeljo volitve v Bosni in Hercegovini. Udeležba je bila večja kot v Makedoniji, s skoraj 54 odstotki povprečna. Pravo vprašanje rezultata volitev v Bosni in Hercegovini je, ali te volitve dokončno dokazujejo, da je BiH propadla država (tako imenovana »failed state«).

Dogajanje v predvolilni kampanji je bilo burno. Prevladoval je splošen vtis, da gre na teh volitvah za vse drugo, razen za BiH. Veliko je bilo govora o ruskem vplivu. Na to je kazalo sporočilo, ki je odmevalo ob obisku Aleksandra Vučića v Moskvi. Pa afere ob obisku Andreja Plenkovićeva v Herceg-Bosni in podpori kandidatu HDZ in tudi poročila o ruskih skrajnežih, ki da bivajo v predsedniški palači v Banjaluki. Tudi Turki povečujejo investicije v federaciji in s tem tudi svoj politični vpliv.

Vpliv tujih sil na to nesrečno državo je torej neizprosen. In čeprav bi kot posledica daytonskega sporazuma morala prisotnost tujih sil državo krepiti, jo dejansko slabi. Delno zato, da se postavlja vprašanje, ali BiH že ustreza definicija propadle države in kako na to vpliva izkupiček nedeljskih volitev. Enciklopedija Britannica propadlo državo definira kot državo, ki je nezmožna opravljati dve osnovni funkciji, ki ju izvaja suverena država v sodobnem globalnem političnem sistemu. Ne more izvajati avtoritete nad teritorijem države in ljudmi, ki v državi živijo, in ne zmore zavarovati državnih mej. Administracija propadle države ni sposobna izpolnjevati administrativnih in organizacijskih dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje nadzora nad ljudmi in viri, ter zmore izvajati samo minimalne javne storitve. Bistveno pa je to, da državljani svoje administracije ne vidijo več kot legitimne in država v mednarodnem sistemu postane nelegitimna.

Možnost, da bi BiH bila nedelujoča država, spodbujajo vpliv tujih sil na delovanje države, gospodarska situacija, izseljevanje, različna mnenja entitet o pomembnosti državnih in kantonskih entitet ter pogled mednarodne skupnosti na državo.

Interes tujih sil je na Zahodnem Balkanu prisoten z rednimi gospodarskimi in političnimi intervencijami predvsem velikih sil, Rusije, Kitajske, ZDA in Evropske unije. BiH je v tem prostoru unikum, saj je poleg globalnih sil znotraj teritorija vedno prisoten tudi interes sosednjih držav, torej Srbije in Hrvaške. Milorad Dodik, ki odhaja za člana predsedstva, ob vsaki priložnosti omenja možnost referenduma o neodvisnosti Republike Srbske in lahkomiselno bi bilo verjeti, da mu tega (ne)uradni Beograd tudi ne sugerira. Hkrati se interes Hrvaške kaže v rednih obiskih visokih politikov v hrvaški skupnosti v BiH, še posebno HDZ, ki ima tu volilno bazo in je velikokrat odločilni dejavnik na hrvaških volitvah. Intervencija sosednjih držav, ki so tudi močnejše, izpodbija avtonomnost bosanskih oblasti, še posebno na plečih lastnih entitet znotraj Bosne.

Entitete si ob tihi, ali tudi glasni, podpori tujih sil prizadevajo za večjo lastno suverenost. S tem ko se Milorad Doik seli v predsedstvo BiH, se povečuje tudi vpliv Republike Srbske. Nevarnost je, da bo Dodik uresničil svoje predvolilne napovedi, ko je v Banjaluki dejal, da bo eden od njegovih ciljev po izvolitvi, da Republiki Srbski povrne moč in pokaže, da organi BiH niso nadrejeni Republiki Srbski. Če bo deloval v tej smeri, gre za dejansko spodkopavanje moči in legitimnosti najvišjega organa države. To je sicer počel že do zdaj, a od zunaj, zdaj bo temelje lahko rušil od znotraj.

Za normalno delovanje države je nujna kritična masa, ki se upre ekstremizmu. Nesrečne okoliščine so v Bosni povzročile velik eksodus. Po nekaterih ocenah naj bi se odselila skoraj polovica prebivalstva. Ta generacija je zdaj v najproduktivnejših letih, a je v tujini. Problem je, ker odhaja tudi naslednja generacija. Ta ne odhaja zaradi vojne, ampak zaradi gospodarskih vzrokov. Po letih globoke krize, ko je brezposelnost presegala tudi 30 odstotkov, se razmere v zadnjih letih sicer izboljšujejo. A gospodarska perspektiva, predvsem mlajših, je nizka. Brezposelnost med mladimi je še vedno velika, kupna moč ostaja majhna.

Poročila o nelegitimnosti in kršitvah volilnih pravil v bistvu niti niso tako skrb vzbujajoča. Ker je od zadnjega popisa prebivalstva minilo že veliko let, niti ni presenetljivo, da se na seznamu volivcev znajdejo tudi mrtvi. Govorice o tem, da so nekomu plačali, da je volil tega in tega, pa so tako ali tako stalnica. Nič nenavadnega torej.

Skrb vzbujajoč je predvsem rezultat volitev. To, da v vrhovno predsedstvo prihaja predstavnik, ki že več let poziva k razpadu države, je nevarno. Predsedstvo BiH, ki je bilo do zdaj v svojih stališčih zmerno, velja za steber skupne države. Tokrat bo moč upravljanja podeljena nekomu, ki spodbuja razpad države. S podporo Rusije in Srbije ter po drugi strani Hrvaške, ki prav tako aktivno sodeluje pri upravljanju bosanske politike, smo v prihodnjih letih lahko priča propadanju države.

***

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.