Neprijetno (s)poročilo

Potrdilo se je torej, da imajo prav vsi, ki poznajo razmere na trgu sadja in zelenjave pri nas ter so že dalj časa ugotavljali in brez pravega uspeha opozarjali na slabšanje kakovosti prodajanega. Da nam je preprosto vsiljena drugorazrednost. A ne le pri sadju in zelenjavi, ampak kot zdaj potrjujejo akcije inšpektorjev, ki preverjajo stanje na koncu prehranske verige – pri trgovcih –, tudi pri drugih živilih.

Če se je komu zdelo nenavadno zaletavanje inšpektorjev v preverjanje kakovosti medu in iskanje ponaredkov, za katerega so slovenski čebelarji skupaj z vodilnimi v svoji stanovski organizaciji zelo hvaležni tudi medijem, in so prej kot ne v prazno izzvenela neprepričljiva pojasnila s ponaredki razkrinkanih trgovcev, je zdaj jasno, da jim ni mogoče slepo zaupati. Ne le zato, ker je hrana, tudi tista, ki nam jo v kriznih časih tanjših denarnic ponujajo po menda dostopnejši ceni, za mnoge že predraga, ampak tudi zato, ker jim mora nekdo stopiti na prste v nepoštenem hlastanju za čim večjim dobičkom. Oni so namreč tisti, ki iščejo najboljše, pardon, zase najugodnejše dobavitelje. In to so največkrat tisti, ki jih lahko stisnejo v kot s svojimi pogoji kupim-prodam.

Zato se v pestri ponudbi poleg nekaj primerkov najboljšega (in dražjega) in kakovostnim standardom povsem ustreznega znajdejo tudi drugorazredna in celo brezrazredna živila, ki po ugotovitvah inšpektorjev ne morejo predstavljati niti približno »nadomestka« prvih. Ni vse v ceni, ki naj prepriča, pa tudi ne v zapisanem imenu proizvajalca iz okolja, znanega po pridelavi ponujanega živila. Vseeno je, ali gre za v zdravi prehrani čedalje bolj priporočano oljčno olje ali za zdravju koristno sadje in zelenjavo ali za mleko in mlečne izdelke, za meso in mesne izdelke.

Na tankem ledu so tudi trgovske blagovne znamke, za katere, kot je znano, tako ali tako iščejo proizvajalce, ki so jim pripravljeni najbolj popustiti pri nabavni ceni. Zato se lahko dogaja, da nam ob obilni domači letini jabolk – sadja torej, ki ga pridelamo dovolj za lastno oskrbo – ponujajo po najugodnejši ceni poceni uvožena jabolka prejšnje letine, ki še za predelavo ne pridejo več v poštev. Zato se lahko dogaja, da nam ponujajo senzorično in po kemičnih lastnostih popolnoma neprimerno ekstra deviško oljčno olje nekega italijanskega proizvajalca. Ta o poceni prodaji svojega pridelka trgovcu pri nas gotovo ni imel pomislekov, kot jih ima kakšen naš vsaj do pred kratkim pravoverni proizvajalec znanih kraških mesnin, ki si za ceno ponujenega posla (po skrajšanem tehnološkem postopku, ki bi znižal ceno) ni mogel in ne upal mazati dobrega imena in uveljavljene kakovosti svojega najbolj prepoznavnega izdelka.

Zaradi takšnega početja hlastajočih za več in še več imamo in plačujemo inšpektorje, ki trgovcem morajo gledati pod prste. In naj jih, ujete pri nepravilnostih, kar lepo kaznujejo tam, kjer jih najbolj boli – pri denarju. Tega jim prinaša ali odnaša tudi ugled, na katerega stavijo vsi po vrsti, ko nas z oglaševanji prepričujejo, da so najboljši, najcenejši, najbolj vredni zaupanja ... Ja, tudi za oglaševanje bo koristen kakšen inšpekcijski nadzor.