Neskončna volja

Trepljanje po hrbtih, da se bodo mladi nekako znašli, ne bi smelo ostati fraza.

Objavljeno
11. avgust 2016 20.21
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović
Misel na prihodnost marsikaterega mladega pri nas je nedvomno srhljiva. Četudi število brezposelnih upada, je po zadnjih podatkih brez dela še vedno več kot dvajset tisoč predstavnikov mlade generacije. Dve tretjini tistih, ki so se tej pasti vendarle nekako izognili, se zapleta v mrežo opravljanja negotovih oblik dela brez socialne varnosti in stabilnih prihodkov. Misel na lastno stanovanje in odgovorno načrtovanje družine brez pomoči staršev so za večino zgolj sanje, spogledovanje s tujino pa talentiranim in ambicioznim tudi zato nikakor ni tuje.

Iskanje izzivov onstran meje je za osebnostni in profesionalni razvoj vsakega skoraj nujno, a ključno je, da se odhajajočim mladim potencialom z zagotavljanjem ustreznih razmer omogoči tudi vrnitev domov brez občutka odvečnosti in potiskanja na rob. Temelj za to je dvig ravni izobraževalnega, zdravstvenega in pravno-socialnega sistema, ki bi moral biti gonilo napredka vsake družbe. K soustvarjanju tega pa lahko najučinkoviteje pripomorejo le posamezniki, ki ne delajo nečesa samo zato, ker morajo preživeti, ampak delajo tisto, kar jih najbolj zanima in v čemer zato postajajo vedno boljši.

Trepljanje po hrbtih, da se bodo tudi danes mladi prej ali slej že nekako znašli, saj da na našem podalpskem koščku sveta navsezadnje ni vse tako slabo, ne bi smelo ostati utečena fraza. Kljub nevarnemu času, ko se zaradi nenehnih konfliktov in nestabilnosti zdi vsako stegovanje rok k boljšemu grabežljivo in razvajeno, je imeti možnost izbire nujno za dolgoročen razvoj družbe. Vendar morajo poleg odločevalcev ta cilj najprej ponotranjiti mladi sami, ki brez neskončne volje, energije, predvsem pa jasne vizije, kaj natanko si v življenju želijo in kako lahko to dosežejo, pač ne morejo pričakovati, da bodo priložnosti v njihova naročja padale kakor zrele hruške.