Ni zime brez poletja

Tveganje, da ena topla zima uniči desetletja vlaganj v žičniške naprave snežne topove in akumulacije, je preveliko.

Objavljeno
28. november 2016 20.47
Kanin
Brane Piano
Brane Piano
Počasna in vztrajna konjunktura na slovenskih smučiščih še vedno ni ujela rekordnih številk iz časov pred krizo, ko je bilo smučarjev več, s tem pa tudi prihodkov. A slovenski gorski centri in žičničarji so nekako preživeli krizna leta. Že res, da jih je nekaj pristalo v občinski lasti, kakor na mariborskem in posoškem koncu, nekaj pa jih je tako in tako že bilo nad vodo s pomočjo občinskih denarcev, na primer na celjskem.

Letos bodo po napovedih oživeli trije smučarski centri: Kanin, Mariborsko Pohorje in Črmošnjice. Vsi skupaj z velikimi na čelu, kot so Kranjska Gora, Krvavec, Vogel, Rogla, Golte, in mnogi manjši pričakujejo veliko več smučarjev.

V letih pomanjkanja in marsikje tudi težav z likvidnostjo pa so domači žičničarji spoznali, da se morajo bolj posvetiti poletni sezoni. Bo kdo rekel, da so za to potrebovali preveč časa. Morda. A dejstvo ostaja, da kljub še pred nekaj leti črnim napovedim dokončno in za vselej ni propadel noben zimski turistični center in zato bi lahko resignirano dodali, da pač nikoli ni prepozno ...

Domača turistična industrija, kjer že vrsto let prednjačita zdraviliški turizem in slovenska obala, je vrsto let na gorske in zimske centre pogledovala kot na nekaj, kar je pač parcialna težava dežele, kjer so smučišča vendarle na malce nižjih nadmorskih višinah. Tveganje, da ena sama topla in sušna zima uniči dolga desetletja vlaganj v žičniške naprave, snežne topove in akumulacijska jezera, je preveliko.

Zdaj prihajajo spodbudne novice prav iz združenj, katerih člani so gorski centri, za katera še vedno prevladuje prepričanje, da morajo pozimi ustvariti toliko prihodkov, da lahko preživijo vse leto. Žičničarji, gorski centri ter odgovorni za pohodništvo in kolesarjenje, ki so vsi našli podporo v nacionalnem turističnem združenju, so storili prve korake k boljšim časom.

Lani so prvič vsi večji smučarski centri ponudili skupne družinske vozovnice, letos jih nadgrajujejo z večdnevnimi. K sreči so prve informacije o predprodaji zimskih kart spodbudne tako kot vremenske napovedi: snega bo dovolj, smučarjev tudi, vozovnice ne bodo občutno dražje od lanskih.

Zdaj napovedujejo, da bodo v tujini močno povečali promocijo slovenskih gorskih centrov s predstavitvami možnosti poletnega kolesarjenja in pohodništva. Od tam, kjer so se s tem že ukvarjali, recimo na Rogli, Krvavcu in v Cerknem, sporočajo, da so obisk kolesarjev čez noč podvojili. S takšnimi marketinškimi aktivnostmi v Evropi, od koder prihaja večina gostov slovenskih gorskih centrov, si bodo ti močno izboljšali ekonomiko.

Naslednji izziv, ki prav tako že lahko postreže z nekaj posamičnimi dobrimi primeri, recimo navezava Rogle in Trem Zreče, pa je skupno trženje vsega najboljšega, kar Slovenija za tuje goste premore – gorskih centrov, obale, podeželja in naravnih zdravilišč. Tega, da je v Sloveniji od kjerkoli mogoče v eni uri priti na vsako smučišče, v vsake toplice, vmes pa še na morje, Kras in Panonsko nižino, tujina še ne ve dovolj.