Nov naj bo

Pred našimi očmi se vrti film, ki smo ga že gledali leta 2011 in nato spet tri leta pozneje.
Objavljeno
10. december 2017 21.09
Zoran Potič
Zoran Potič
Po novembrskih predsedniških volitvah so analitiki ugotavljali, da pojavljanja novih obrazov v politiki še ni konec. Še več, analize so pokazale, da se trend iskanja novega obnavlja in celo krepi. Če k temu dodamo še nizek ugled politike v slovenski javnosti, je aktualno stanje bolj razumljivo.

Je rezultat ankete Dela, ki je pokazala, da je lokalna stranka, lokalnega politika, manjšega mesta na Gorenjskem, vodilna politična stranka v državi, presenetljiv? Lahko verjamemo anketi? Vsekakor, če upoštevamo trenutne družbene razmere. V tem primeru to ni zgodba o Marjanu Šarcu, ki si je utrdil javno podobo z nastopom v predsedniški tekmi, v kateri se je dobro odrezal in resno kljuboval staremu političnemu mačku Borutu Pahorju.

Rezultat ankete je bolj zgodba strank, ki smo jih spremljali zadnja štiri leta. Je odgovor na razočaranje nad političnimi strankami, ki delujejo v parlamentu tako v koaliciji kot v opoziciji. Zakaj so ljudje pripravljeni glasovati za stranko, za katero prvič slišijo, in ne stranko, ki se aktivno vsaj enkrat na dan pojavi v splošnih medijih ter tako ali drugače oblikuje naš vsakdan? Na to vprašanje si bodo morali v teh strankah odgovoriti sami, upajmo le, da se pri tem ne bodo zatekli v svet zarot in ozadij, ker potem lahko že danes napovemo, da bodo poražene.

Tokratna anketa nam je priklicala v spomin film, ki smo ga že gledali leta 2011 in nato čez tri leta. Pojavi se nov politični projekt, osvoji srca javnosti, to zaznajo javnomnenjske raziskave in na koncu sledi zmaga na volitvah. Bistvena razlika med takrat in zdaj je, da sta Zoran Janković in Miro Cerar skrivala namene do konca, Šarec pa se je za vstop v igro odločil veliko prej. A to se lahko pokaže kot napaka, saj imajo zdaj ostali »igralci« veliko več časa za oblikovanje obrambnih in napadalnih strategij.