Nova doba
Glavno sporočilo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen bi lahko strnili v slogan: zeleno, digitalno, geopolitično, solidarno, optimistično.
Odpri galerijo
Ursula von der Leyen poskuša Evropo najprej zagnati s pozitivnejšimi toni. Karikatura: Marko Kočevar
Evropska komisija pod vodstvom Ursula von der Leyen bo začela mandat z velikimi ambicijami in široko podporo v evropskem parlamentu. Njena glavna sporočila bi lahko strnili v slogan: zeleno, digitalno, geopolitično, solidarno, optimistično. Ker se očitno zaveda, kako težko je v Uniji uspeti s predlogi, ki morajo dobiti blagoslov držav članic in tudi evropskega parlamenta, je bila pri opisovanju rešitev zadržana in manj podrobna, kot bi lahko pričakovali.
Ursula von der Leyen poskuša Evropo najprej zagnati s pozitivnejšimi toni. Opozarja, da je EU trgovinska velesila in evropska podjetja so na številnih področjih najboljša na svetu. Spomnila je na duh izpred 30 let, ko je padel berlinski zid in je na Češkoslovaškem potekala žametna revolucija. »Delati za nekaj, ker je dobro, in ne zgolj zato, ker obstaja možnost, da ti uspe,« je citirala misel velikana leta 1989 Václava Havla.
Stvari, ki bodo morale biti narejene v Evropi, da bi Unija postala takšna, kakršno si predstavlja nemška krščanska demokratka, je veliko. Evropskim državam po več letih ukvarjanja z azilno-migracijskimi vprašanji ni uspelo vzpostaviti sistema, ki bi preprečeval, da bi, denimo, na egejskih otokih v Grčiji ali v že tako opustošeni BiH, gledali katastrofalne razmere v begunskih taboriščih. Unija ni (geopolitični) igralec niti v sosednji bližnjevzhodni regiji.
Kako resno mislijo države članice z velikimi projekti, se bo v prihodnjih mesecih pokazalo med odločanjem o prihodnjem sedemletnem proračunu EU, v katerem se vedno zrcalijo prednostni cilji. Ursula von der Leyen je tako kot Jean-Claude Juncker prepričana Evropejka. Tisti, ki branijo njegovo dediščino po petih letih, lahko ugotovijo, da je Evropi le uspelo premagati hude krize, ki so načenjale njene temelje.
Številni izzivi so zdaj še očitnejši. Evropa se v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo drugi akterji na čelu s Kitajsko in ZDA, težko postavlja na lastne noge na gospodarskem, obrambnem ali političnem področju. V zadnji fazi vladanja Angele Merkel imajo poskusi Emmanuela Macrona, da bi narekoval tempo na stari celini, neredko razdiralen učinek, vedno pa je veljalo pravilo, da je evropska komisija lahko močna samo, če ima oporo v (ključnih) državah članicah.
Tudi za male članice, kakršna je Slovenija, je ključno, da bi se postavljeni cilji Ursule von der Leyen čim hitreje uresničevali.
Ursula von der Leyen poskuša Evropo najprej zagnati s pozitivnejšimi toni. Opozarja, da je EU trgovinska velesila in evropska podjetja so na številnih področjih najboljša na svetu. Spomnila je na duh izpred 30 let, ko je padel berlinski zid in je na Češkoslovaškem potekala žametna revolucija. »Delati za nekaj, ker je dobro, in ne zgolj zato, ker obstaja možnost, da ti uspe,« je citirala misel velikana leta 1989 Václava Havla.
Stvari, ki bodo morale biti narejene v Evropi, da bi Unija postala takšna, kakršno si predstavlja nemška krščanska demokratka, je veliko. Evropskim državam po več letih ukvarjanja z azilno-migracijskimi vprašanji ni uspelo vzpostaviti sistema, ki bi preprečeval, da bi, denimo, na egejskih otokih v Grčiji ali v že tako opustošeni BiH, gledali katastrofalne razmere v begunskih taboriščih. Unija ni (geopolitični) igralec niti v sosednji bližnjevzhodni regiji.
Kako resno mislijo države članice z velikimi projekti, se bo v prihodnjih mesecih pokazalo med odločanjem o prihodnjem sedemletnem proračunu EU, v katerem se vedno zrcalijo prednostni cilji. Ursula von der Leyen je tako kot Jean-Claude Juncker prepričana Evropejka. Tisti, ki branijo njegovo dediščino po petih letih, lahko ugotovijo, da je Evropi le uspelo premagati hude krize, ki so načenjale njene temelje.
Številni izzivi so zdaj še očitnejši. Evropa se v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo drugi akterji na čelu s Kitajsko in ZDA, težko postavlja na lastne noge na gospodarskem, obrambnem ali političnem področju. V zadnji fazi vladanja Angele Merkel imajo poskusi Emmanuela Macrona, da bi narekoval tempo na stari celini, neredko razdiralen učinek, vedno pa je veljalo pravilo, da je evropska komisija lahko močna samo, če ima oporo v (ključnih) državah članicah.
Tudi za male članice, kakršna je Slovenija, je ključno, da bi se postavljeni cilji Ursule von der Leyen čim hitreje uresničevali.
