Galerija
Nova forma, stara praksa
Za premiera Mira Cerarja bo holdinški kadrovski vrtiljak velik preizkusni kamen.
Ko smo pred poldrugim letom sprejemali zakon, po katerem naj bi izbor novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) potekal po jasnih strokovnih merilih, in ne na podlagi nepreglednih političnih ali drugih interesov, člani takratne in sedanje koalicije niso imeli pripomb. Tudi pred julijskimi volitvami so iz ust strankarskih veljakov letele obljube, da bo pri kadrovanju pomembna le strokovnost. A zdaj ko gre zares, so na to takoj pozabili in se vrnili k starim navadam.
Strokovna komisija namreč ni še niti objavila javnega poziva in merila za nadzorniške kandidate, nekateri člani koalicije pa že trgujejo z imeni, ki naj bi ob njihovi podpori bedeli nad upravljavci državnega premoženja. Povedano drugače: medtem ko minister za finance Dušan Mramor vodi zakonsko predpisane postopke za izbor petperesne nadzorne deteljice, si strankarski kadrovski mlin za njegovim hrbtom že deli stolčke. Člani strank to uradno sicer zanikajo, a v isti sapi priznavajo, da se o tem dogovarjajo. Nekaterim pripadnikom koalicije se kljub novim kadrovalnim pravilom delitev funkcij po strankarskem ključu očitno še vedno zdi nekaj normalnega in celo upravičenega. Nekateri celo menijo, da mora imeti aktualna oblast v nadzornem svetu svoje ljudi, ker da je odgovorna za upravljanje državnih podjetij. A v novi ureditvi za to ni potrebe. Po zakonu sta namreč na seje SDH vabljena finančni minister in minister za gospodarstvo, zato so vladni predstavniki lahko dobro seznanjeni z dogajanjem okoli državnih družb. Če pa s katerim od nadzornikov niso zadovoljni, vlada lahko predlaga njegovo zamenjavo.
Za premiera Mira Cerarja, ki je v teh svojih prvih mesecih vladanja popustil pri kar nekaj ključnih vprašanjih, bo holdinški kadrovski vrtiljak zato velik preizkusni kamen. V kabinetu predsednika vlade sicer zatrjujejo, da na ravni koalicije ne obstaja noben tak dogovor, in zagotavljajo, da bodo za kandidate uporabljali le strokovni meter. A o tem bo moral premier na koncu prepričati tudi vsaj 46 poslancev. Toliko glasov bo namreč potreboval za dokončni blagoslov predlaganih imen. Izkušnje pa kažejo, da so kadrovska vprašanja spolzka kakor bananin olupek. Na njem sta namreč zdrsnili in padli obe prejšnji vladi.
Tokratni izbor novih nadzornikov bo tudi pomemben pokazatelj, ali je država, potem ko smo dve leti porabili za ustanavljanje holdinga, vendarle sposobna preseči stare klientelistične vzorce in pri korporativnem upravljanju doseči napredek v smislu večje strokovnosti in učinkovitosti. Če politični izbranci tega niso sposobni, potem se postavlja vprašanje, zakaj sploh porabljati čas in energijo za novo formo, če sporna kadrovalna praksa ostaja enaka. Ta ni le v neskladju z novimi pravili in merili, ampak pomeni tudi nadaljnje slabo in neučinkovito upravljanje družb v državni lasti. Da je to slabo, se paradoksalno strinjajo celo sami politiki.
Strokovna komisija namreč ni še niti objavila javnega poziva in merila za nadzorniške kandidate, nekateri člani koalicije pa že trgujejo z imeni, ki naj bi ob njihovi podpori bedeli nad upravljavci državnega premoženja. Povedano drugače: medtem ko minister za finance Dušan Mramor vodi zakonsko predpisane postopke za izbor petperesne nadzorne deteljice, si strankarski kadrovski mlin za njegovim hrbtom že deli stolčke. Člani strank to uradno sicer zanikajo, a v isti sapi priznavajo, da se o tem dogovarjajo. Nekaterim pripadnikom koalicije se kljub novim kadrovalnim pravilom delitev funkcij po strankarskem ključu očitno še vedno zdi nekaj normalnega in celo upravičenega. Nekateri celo menijo, da mora imeti aktualna oblast v nadzornem svetu svoje ljudi, ker da je odgovorna za upravljanje državnih podjetij. A v novi ureditvi za to ni potrebe. Po zakonu sta namreč na seje SDH vabljena finančni minister in minister za gospodarstvo, zato so vladni predstavniki lahko dobro seznanjeni z dogajanjem okoli državnih družb. Če pa s katerim od nadzornikov niso zadovoljni, vlada lahko predlaga njegovo zamenjavo.
Za premiera Mira Cerarja, ki je v teh svojih prvih mesecih vladanja popustil pri kar nekaj ključnih vprašanjih, bo holdinški kadrovski vrtiljak zato velik preizkusni kamen. V kabinetu predsednika vlade sicer zatrjujejo, da na ravni koalicije ne obstaja noben tak dogovor, in zagotavljajo, da bodo za kandidate uporabljali le strokovni meter. A o tem bo moral premier na koncu prepričati tudi vsaj 46 poslancev. Toliko glasov bo namreč potreboval za dokončni blagoslov predlaganih imen. Izkušnje pa kažejo, da so kadrovska vprašanja spolzka kakor bananin olupek. Na njem sta namreč zdrsnili in padli obe prejšnji vladi.
Tokratni izbor novih nadzornikov bo tudi pomemben pokazatelj, ali je država, potem ko smo dve leti porabili za ustanavljanje holdinga, vendarle sposobna preseči stare klientelistične vzorce in pri korporativnem upravljanju doseči napredek v smislu večje strokovnosti in učinkovitosti. Če politični izbranci tega niso sposobni, potem se postavlja vprašanje, zakaj sploh porabljati čas in energijo za novo formo, če sporna kadrovalna praksa ostaja enaka. Ta ni le v neskladju z novimi pravili in merili, ampak pomeni tudi nadaljnje slabo in neučinkovito upravljanje družb v državni lasti. Da je to slabo, se paradoksalno strinjajo celo sami politiki.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji