Nova turistična realnost
Zanimivo bo spremljati vedenje županov turističnih občin, ki zdaj preganjajo obiskovalce, na katere bodo potem stavili.
Odpri galerijo
Foto Blaž Samec
Turizem je pomembna slovenska panoga, saj ustvari več kot 12 odstotkov bruto domačega proizvoda in je bila v vzponu skoraj 30 let. V dneh pred veliko nočjo smo zato navadno preštevali rezervacije, ki so veljale za nekakšen lakmusov papir glede bogatosti turistične sezone. A letos vsi upajo, da ne bo tako. Nalezljivi koronavirus je v zadnjih tednih zaprl meje, prizemljil letala, zaprl vrata večine turističnih ponudnikov ter tako skoraj povsem ustavil turistične tokove. Tudi v Sloveniji, kjer smo zelo odvisni do tujih gostov.
Iz Avstrije je ta teden prišla vest, da bi do sredine maja postopno lahko zagnali turistično dejavnost. Kje in kako, še ni jasno. Tako pri njih kot drugod nad turizmom visi veliko negotovosti. Nihče ne zna napovedati, kdaj bo konec pandemije, kdaj, če sploh, bomo lahko opustili previdnostne ukrepe, kako bo mogoče prestopati meje, kdaj si bodo ljudje spet upali potovati in koliko denarja bodo ob grozeči recesiji sploh imeli za to? Zato so tudi ocene o padcu te panoge v tem letu različne in se gibljejo med 40 in celo 70 odstotki.
Zdravniki opozarjajo, da previdnostnih ukrepov najbrž še nekaj časa ne bomo mogli odpraviti in da je vprašanje, kdaj bo spet mogoče brezskrbno ležati na natrpani plaži. V tem smislu se tudi preusmerjanje gostov na jesenske termine, za kar si zdaj prizadevajo turistične agencije, morda zdi preveč optimistično. Tudi turistična stroka pričakuje spremembe v vedenju potrošnikov: ti naj bi bili previdnejši in bodo bolj cenili trajnostni butični turizem, povezan z naravo. V Sloveniji imamo na srečo dobre nastavke za to novo turistično realnost.
Čeprav si je turizem do zdaj od šokov hitro opomogel, se tokrat pričakuje dolgotrajnejše okrevanje, ponudniki pa bodo po državah najbrž najprej lahko računali le na domače goste. Kot je razumeti, bodo k dopustovanju doma vabile tudi slovenske promocijske kampanje. Zelo zanimivo bo zato spremljati vedenje županov turističnih občin, ki zdaj v času epidemije te iste obiskovalce preganjajo s svojih fevdov. Politikom, ki najbolj goreče podpirajo prepoved gibanja med občinami, pred kratkovidnostjo ne pomagajo nobena očala.
Iz Avstrije je ta teden prišla vest, da bi do sredine maja postopno lahko zagnali turistično dejavnost. Kje in kako, še ni jasno. Tako pri njih kot drugod nad turizmom visi veliko negotovosti. Nihče ne zna napovedati, kdaj bo konec pandemije, kdaj, če sploh, bomo lahko opustili previdnostne ukrepe, kako bo mogoče prestopati meje, kdaj si bodo ljudje spet upali potovati in koliko denarja bodo ob grozeči recesiji sploh imeli za to? Zato so tudi ocene o padcu te panoge v tem letu različne in se gibljejo med 40 in celo 70 odstotki.
Zdravniki opozarjajo, da previdnostnih ukrepov najbrž še nekaj časa ne bomo mogli odpraviti in da je vprašanje, kdaj bo spet mogoče brezskrbno ležati na natrpani plaži. V tem smislu se tudi preusmerjanje gostov na jesenske termine, za kar si zdaj prizadevajo turistične agencije, morda zdi preveč optimistično. Tudi turistična stroka pričakuje spremembe v vedenju potrošnikov: ti naj bi bili previdnejši in bodo bolj cenili trajnostni butični turizem, povezan z naravo. V Sloveniji imamo na srečo dobre nastavke za to novo turistično realnost.
Čeprav si je turizem do zdaj od šokov hitro opomogel, se tokrat pričakuje dolgotrajnejše okrevanje, ponudniki pa bodo po državah najbrž najprej lahko računali le na domače goste. Kot je razumeti, bodo k dopustovanju doma vabile tudi slovenske promocijske kampanje. Zelo zanimivo bo zato spremljati vedenje županov turističnih občin, ki zdaj v času epidemije te iste obiskovalce preganjajo s svojih fevdov. Politikom, ki najbolj goreče podpirajo prepoved gibanja med občinami, pred kratkovidnostjo ne pomagajo nobena očala.
