Novi srčni inštitut na smetišče zgodovine
Novemu inštitutu za otroško srce onemogoča delo zakon, sprejet v času vlade Mira Cerarja, čeprav je inštitut sama ustanovila.
Odpri galerijo
Na tržišču ni otroških kardiokirurgov in kardiologov, ki bi se hoteli zaposliti v novem srčnem inštitutu, kot zahteva zakon. FOTO: Leon Vidic/Delo
Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. Vlada ustavnega pravnika MIra Cerarja se je ujela v lastno zakonsko zanko. Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni, ki ga je sama ustanovila, ne more dati dovoljenja za delo. In to ne le, da je absurdno, je tudi tragično. Zaradi bolnih otrok in njihovih staršev. Pa tudi zaradi profesorja Igorja Gregoriča.
Za ustanovitev novega srčnega inštituta se je vlada odločila novembra lani. Ko je premier Cerar stopil pred javnost, se je zahvalil Gregoriču, da je nesebično prevzel vodenje inštituta. Ministrica Milojka Kolar Celarc od takrat pa vse do danes sporoča javnosti, da je namen inštituta zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne oskrbe pacientov. A to je le pesek v oči javnosti. Delovanje inštituta dejansko ni možno. Na predlog iste vlade je bil namreč samo dva meseca pred ustanovitvijo inštituta sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je delovanje inštituta že v naprej onemogočil.
Zakon zahteva, da je v vsaki zdravstveni ustanovi zaposlen zdravnik - odgovorni nosilec tiste specialnosti, ki jo ustanova opravlja. Eksplicitno zahteva zaposlitev, ne pogodbenega dela. A izkazalo se je, da na tržišču ni takih otroških kardiokirurgov in kardiologov, ki bi bili pripravljeni priti v Slovenijo za več kot teden dni. Vlada je trčila ob lastni zakon. Cerar se je srečal s samim seboj, bi lahko rekli.
Zanimivo je, da je vlada zakon zasnovala zaradi preganjanja zasebne zdravniške prakse. Ločiti je hotela tako imenovano javno in zasebno delo. A zdaj po tem istem zakonu ne more spraviti v življenje lastnega otroka, novega srčnega inštituta.
Ali je šlo pri ustanavljanju inštituta za nevednost? Za nepoznavanje razmer? Ali za nesposobnost predvideti tri korake v naprej? Je šlo za propagandno potezo o vsemogočnosti vlade? Ali za pokvarjenost? Povabiti profesorja Gregoriča iz Amerike, da bo pomagal Sloveniji, pri tem pa mu ne zagotoviti formalno-pravnih možnosti za delovanje, je blamaža za Slovenijo. In slabo za nekaj tisoč otrok, bolnih na srcu.
Zakonska dediščina Cerarjevega mandata bo udarila na vso moč v naslednjem mandatu, ko bo treba po novem zakonu pregledati več kot 2000 pravnih oseb v zdravstvu. Ne samo zasebniki, tudi nekateri bolnišnični oddelki bodo morali zapreti svoja vrata. Za začetek UKC Ljubljana ne bo mogel dobiti dovoljenja za zdravljenje otroškega srca.
Neživljenjske zakonske rešitve so pogubne. Če bo zakon o zdravstveni dejavnosti ostal v veljavi, bo še bistveno manj možnosti za zdravljenje, kot jih je zdaj. Enako, če bo ostal za medicinsko osebje v veljavi zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Manj za bolne otroke in manj za odrasle bolnike.
Drži: po novem zakonu o zdravniški službi, ki ga je na predlog vlade v izdihu sprejel parlament prejšnji teden, bodo lahko prišli zdravniki iz tretjega sveta. Govorili bodo vsak svoj jezik in uporabljali vsak svoje metode zdravljenja. A morda tudi teh v majhno Slovenijo ne bo.
Za ustanovitev novega srčnega inštituta se je vlada odločila novembra lani. Ko je premier Cerar stopil pred javnost, se je zahvalil Gregoriču, da je nesebično prevzel vodenje inštituta. Ministrica Milojka Kolar Celarc od takrat pa vse do danes sporoča javnosti, da je namen inštituta zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne oskrbe pacientov. A to je le pesek v oči javnosti. Delovanje inštituta dejansko ni možno. Na predlog iste vlade je bil namreč samo dva meseca pred ustanovitvijo inštituta sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je delovanje inštituta že v naprej onemogočil.
Zakon zahteva, da je v vsaki zdravstveni ustanovi zaposlen zdravnik - odgovorni nosilec tiste specialnosti, ki jo ustanova opravlja. Eksplicitno zahteva zaposlitev, ne pogodbenega dela. A izkazalo se je, da na tržišču ni takih otroških kardiokirurgov in kardiologov, ki bi bili pripravljeni priti v Slovenijo za več kot teden dni. Vlada je trčila ob lastni zakon. Cerar se je srečal s samim seboj, bi lahko rekli.
Zanimivo je, da je vlada zakon zasnovala zaradi preganjanja zasebne zdravniške prakse. Ločiti je hotela tako imenovano javno in zasebno delo. A zdaj po tem istem zakonu ne more spraviti v življenje lastnega otroka, novega srčnega inštituta.
Ali je šlo pri ustanavljanju inštituta za nevednost? Za nepoznavanje razmer? Ali za nesposobnost predvideti tri korake v naprej? Je šlo za propagandno potezo o vsemogočnosti vlade? Ali za pokvarjenost? Povabiti profesorja Gregoriča iz Amerike, da bo pomagal Sloveniji, pri tem pa mu ne zagotoviti formalno-pravnih možnosti za delovanje, je blamaža za Slovenijo. In slabo za nekaj tisoč otrok, bolnih na srcu.
Zakonska dediščina Cerarjevega mandata bo udarila na vso moč v naslednjem mandatu, ko bo treba po novem zakonu pregledati več kot 2000 pravnih oseb v zdravstvu. Ne samo zasebniki, tudi nekateri bolnišnični oddelki bodo morali zapreti svoja vrata. Za začetek UKC Ljubljana ne bo mogel dobiti dovoljenja za zdravljenje otroškega srca.
Neživljenjske zakonske rešitve so pogubne. Če bo zakon o zdravstveni dejavnosti ostal v veljavi, bo še bistveno manj možnosti za zdravljenje, kot jih je zdaj. Enako, če bo ostal za medicinsko osebje v veljavi zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Manj za bolne otroke in manj za odrasle bolnike.
Drži: po novem zakonu o zdravniški službi, ki ga je na predlog vlade v izdihu sprejel parlament prejšnji teden, bodo lahko prišli zdravniki iz tretjega sveta. Govorili bodo vsak svoj jezik in uporabljali vsak svoje metode zdravljenja. A morda tudi teh v majhno Slovenijo ne bo.
