Nujna podpora poslu

Pred 15 leti ali več se je na kitajski agenciji za civilno letalstvo oglasil podjetnik iz Ajdovščine, ki razvija in izdeluje letala. Dobiti je želel certifikate, da bi njegovi avioni lahko leteli po širnem kitajskem nebu. Kitajski sogovornik ga je vprašal, zakaj je sploh prišel k njemu. Ker sem lastnik podjetja in generalni direktor, mu je logično odvrnil podjetnik. »Z vami se nimam kaj pogovarjati. Naj pride minister za obrambo ali promet ali direktor uprave za civilno letalstvo,« se odgovora Kitajca spominja Ivo Boscarol.

Zgodba kaže, kako je kljub vrhunskim izdelkom za vstop na nekatere trge ključna pomoč države, torej gospodarske diplomacije. Pod ta termin lahko uvrstimo različne dejavnosti državnih ustanov za pomoč in promocijo slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Medijsko so najbolj izpostavljeni obiski predsednika države, premiera in ministrov, ki jih spremljajo gospodarske delegacije. Za slovenska podjetja so pomembni visoki politični obiski predvsem v Rusiji, srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu, Kitajskem ... Torej na trgih, kjer je močna država. Hkrati podjetja potrebujejo pomoč slovenske diplomatske mreže tudi v Evropski uniji in nekdanji Jugoslaviji, ki so za slovenska podjetja ključni trgi. Pomoč veleposlaništev in gospodarskih predstavnikov v teh državah iščejo predvsem mala in srednja podjetja, saj imajo večja že postavljeno svojo mrežo.

Iz gospodarstva prihajajo različne ocene gospodarske diplomacije. Podjetja so zadovoljna z visokimi političnimi obiski v Dubaju, Iranu, Moskvi – če naštejemo nekaj zadnjih oziroma prihajajočih destinacij. Slišati je tudi velika priznanja nekaterim diplomatom, ki opravljajo odlično delo. Po drugi strani nekatera podjetja poročajo o neposluhu na nekaterih veleposlaništvih, zato so že obupala pri iskanju pomoči na njihovih naslovih.

Videti je, da gospodarski diplomaciji manjka sistemske urejenosti. Veliko državnih ustanov pa tudi različne zbornice in poslovni klubi pomagajo podjetjem in promovirajo gospodarstvo v tujini. Že samo na državni ravni so kljub zapisanim strateškim dokumentom na področju internacionalizacije neusklajenosti, poleti pa smo tudi poročali o nesoglasjih med Gospodarsko zbornico Slovenije in zunanjim ministrstvom pri organizaciji konference o poslovnih priložnosti v Afriki. Dobrodošla bi bila tudi večja finančna podpora gospodarski diplomaciji. Zanjo je v predlogu proračuna za prihodnje leto namenjenih 6,2 milijona evrov, to je 400.000 evrov več od ocenjene realizacije za letos. Zunanje ministrstvo bi moralo po odprtju veleposlaništva v Teheranu še okrepiti svojo mrežo predstavništev, denimo v srednji Aziji. Potrebno bi bilo tudi boljše kadrovsko selekcioniranje, na primer častnih konzulov. Ti naj pomagajo gospodarstvu, ne pa da odpirajo podjetja v davčnih oazah, kot sta bila primera zdaj že nekdanjih častnih konzulov v Liechtensteinu in Luksemburgu.

Ključni nalogi diplomaciji sta namreč dve: pomoč državljanom in gospodarstvu.