Tiskane izdaje
Medtem ko se v Sloveniji ukvarjamo s preteklostjo in spravo, pa naj gre za politiko, zgodovino ali ideologijo, ko kriminalisti vneto kopljejo po bančni luknji ter se številni sprašujejo, ali je bila leta 2013 postavljena diagnoza o zdravstvenem stanju Slovenije pravilna, in ko je ena osrednjih tem finančnih razprav pri nas trgovanje s slabimi terjatvami bank, vladajoča politika pa zbira pogum za prodajo NLB, je fokus razmišljanja v svetu drugje. Zdi se, da se zunaj naših meja ukvarjajo (predvsem) s prihodnostjo.
V Bruslju, na primer, načrtujejo konkretne korake odhoda Velike Britanije iz evropske integracije, druga pomembna tema je razmislek o petih scenarijih komisije o tem, kakšna bo Evropa v prihodnje. Vizionarji, kot je soustanovitelj Microsofta Bill Gates, ki je bil v zadnjih 23 letih kar 18-krat na vrhu Forbesove lestvice najbogatejših na svetu, pa premlevajo o tem, kako del svojega bogastva nameniti za pomoč Afriki. Poleg razmisleka o človekoljubnosti ga okupira tudi vprašanje, kako »vrniti udarec« digitalizaciji oziroma, konkretneje, kako obdavčiti robote, ki bodo ljudem odvzeli delovna mesta. Zaradi digitalizacije bo v prihodnjih dvajsetih letih, kot ocenjujejo, okoli 25 odstotkov sedanjih zaposlenih izgubilo službe, do leta 2050 pa večine sedanjih služb menda sploh ne bo več …
Vseh posledic digitalizacije na naš vsakdan seveda sploh ni mogoče predvideti. Udarila bo po industriji, bankah, storitvenih dejavnostih, tudi takšnih, kot je prevozništvo. Taksiste, ki zdaj protestirajo proti Uberju, bi moralo biti biti bolj strah samovozečih vozil. Motijo se, kot so se pred štiridesetimi leti zmotili avtorji pesmi Video Killed the Radio Star. Ni jih ubil video, ampak digitalizacija, pravi češki ekonomist in filozof svetovnega slovesa Tomáš Sedláček, tako kot je s pametnim telefonom z naših nočnih omaric izrinila budilko. In se pri tem ni ustavila.
