O kampanji ZPS: energetski stres

Če vam nekdo ponudi, da bo namesto vas poravnal enomesečni račun za elektriko in/ali plin, povsem brez obveznosti, ne boste oklevali. To je formula, na katero je GEN-I stavil že od svojega vstopa na trg leta 2009, ko je s politiko ugodnih cen in z različnimi bonusi (spomnimo se Priporočila za prijatelje) kopičil bazo gospodinjskih odjemalcev. In bil letos že peto leto zapored tudi uradno najcenejši dobavitelj v vseh skupinah odjema gospodinjske elektrike. Po šestih urah napetega licitiranja je tudi v kampanji ZPS »Zamenjaj in prihrani« zmagal v ponudbi elektrike in kombinaciji s plinom, ob Energiji plus, ki je bila najcenejša pri plinu.

Očitno je znesek enomesečne položnice še vedno valuta, ki spodbudi k zamenjavi dobavitelja. Postopki so se z leti poenostavili in pocenili, skupinski nakup energije, ki so ga že uspešno preizkusili v številnih državah EU, pa je še korak naprej v tej smeri. Potrošniki z enotnim nastopom dobijo večjo pogajalsko moč, dobaviteljem pa se splača za občutno povečanje tržnega deleža do skrajnosti zategniti kalkulacijo cene. Nenazadnje jih tudi lastne marketinške akcije pridobivanja novih strank precej stanejo.

No, vsi ponudniki ne razmišljajo na tak način, nekateri so bili do kampanje zelo kritični. Zato tudi ni bilo povsem samoumevno, da bo dražba uspešna. Izpolnjena sta morala biti dva pogoja: dovolj velik »paket« gospodinjstev, ki bi bili pripravljeni zamenjati dobavitelja, in zadostna udeležba konkurenčnih ponudb dobaviteljev na dražbi.
Čeprav že sedmina Slovencev živi pod pragom revščine, je slovenski potrošnik prislovično pasiven in inerten. Nekaj evrov prihranka ga ne gane dosti. Motivacija za prestope na trgu gospodinjske elektrike je bila izrazito velika v letih 2011 do 2013, nato pa je splahnela. ZPS je letos potrošnike znova podžgala z domišljeno, enostavno akcijo, ki je za gospodinjstvo zastonj. Ko je postalo jasno, kakšni so lahko prihranki, pa je registracijski števec spet ponorel; očitno je nezadovoljnih potrošnikov še veliko, kopnijo pa tudi njihovi strahovi pred pastmi in motnjami v dobavah.
Še večje tveganje je bil odziv ponudnikov. Elektro Celje je prvo (in edino) vnaprej zavrnilo sodelovanje na dražbi, ostali se niso opredeljevali. So pa svarili pred »visokimi stroški provizije« (ki gredo iz žepa zmagovalca) in vabili potencialno bežeče stranke z novimi ugodnostmi. Lahko bi se na primer zgodilo, da na dražbo ne bi prišel nihče, da bi bila konkurenca neznatna in ponujena cena komajda kaj nižja od veljavnih. Lahko bi se celo poskusili kartelno usklajevati.

A se je za potrošnike dobro končalo. Ne samo za udeležence kampanje. Tudi poraženi dobavitelji obljubljajo, da bodo ponudili nižje cene, ugodnejše pakete, da bodo sporno provizijo »odstopili« odjemalcem. Zato naj potrošniki budno spremljajo nove ponudbe in jih pozorno pretehtajo. Če kdaj, je zdaj čas za zamenjavo, vsaj paketa pri istem dobavitelju. In če je kaj treba priznati organizatorjem kampanje, je to, da so v temeljih stresli trg.