O tako imenovani stroki

Vlada ne more nadvladati stroke.

Objavljeno
07. april 2020 15.00
Posodobljeno
07. april 2020 15.54
Janez Janša. FOTO: Arhiv Dela
V nedeljo je predsednik vlade Janša obiskal ljubljanski klinični center. Ob tej priliki je povedal, da je vlada vse ukrepe zoper covid-19 oziroma koronavirus sprejela na podlagi mnenja stroke. Potem je pojasnil, da je štelo mnenje tiste stroke, »ki je bila bolj na ravni zahteve časa«. Potem je povedal, da »tako imenovana« stroka ni bila enotna, zato so morali pogledati, kako so se postavili strokovnjaki po drugih državah. Diagnoza: oblastni virus je, kot smo načeloma pričakovali, že prestopil meje (nene)varnosti in je na tem, da se on v državi začne širiti eksponentno, potem ko koronavirus kaže znake povratka na količnik ena.

V tem, da se je predsednik vlade dvignil nad stroko z argumenti »ene stroke« proti »drugi stroki«, ni strokovnega argumenta, temveč je pozicija moči, ki lahko povozi vsako stroko in vsak argument. Natanko na to je istega dne v podporo in v bran v. d. direktorja NIJZ Ivana Eržena v svojem pismu opozorilo 25 epidemiologov. Sankcioniranje kritik in zanemarjanje stroke nista sprejemljivi drži, so, če povzamemo, povedali v tem pismu. Postavili so tako direktno trditev: »Epidemiološka stroka pri uvajanju ukrepov ni bila več aktivno vključena …« Opozarjali so na strokovno sporne odločitve, ki so, med drugim povedano, lahko tudi finančno potratne: na razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih hišah, na čezmerno in nepravilno nošenje mask, na pretirano omejevanje gibanja na prostem, na obvezno uporabo rokavic in njihovo nepravilno rabo, ki pride s tem in tako dalje. Postavili so jasno trditev, da je politika povsem obšla stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov. Še več, rekli so, da ni dovoljena niti kritična presoja niti komentar na uvedene ukrepe.

Oblastni virus je že prestopil meje (nene)varnosti.


Kot po naključju se je včeraj pojavil »protiglas« stroke v osebi predstojnika področne enote Nacionalnega instituta za javno zdravje Koper Milana Kreka. Sprejete ukrepe, kot sta nošenje mask in razkuževanje večstanovanjskih stavb, je ocenil za dobre. »Strožji ko so ukrepi, boljši so,« je povedal in dodal, da če Slovenija ne bi sprejela ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, bi bilo okuženih 480.000 Slovencev, umrlo pa bi jih 90.000. Posledica sprejetih ukrepov, je dejal, je, da je Slovenija do nedelje imela le 28 mrtvih, sicer bi jih imela 800. Zanikal, zrelativiziral in obrnil je, skratka, mnenje 25 epidemiologov, ki so se oglasili v podporo v. d. direktorja Ivana Eržena.

Krekova blaga pripomba, češ da mnenja v stroki nikoli niso enotna in da tega ne vidi kot problem, je lahko da blažilnega značaja. Lahko bi javnost pokazala tudi toleranco do dejstva, da je Krek leta 2014, kot je tedaj poročalo Delo, imel oster karierni spor z Erženom, ko je kandidiral za vodjo direktorata za javno zdravje. Ni pa mogoče prezreti dejstva, da je Krek včeraj nastopal na vladni tiskovni konferenci, v njenem interesu in natanko v odgovor na spor med njo in Ivanom Erženom oziroma negativnim mnenjem 25 strokovno šolanih in usposobljenih epidemiologov, kar Krek menda ni.

Tako pridemo do poante, iz katere sevajo »izredna stanja« kot na novo oživljena stara preddemokratična metoda vsakršne Janševe oblasti. V ugotovitvi, da gre za lastnosti »vsakršne« Janševe oblasti se skriva predhodna napoved, da Janša po svojem političnem ustroju nikoli ni in ne bo mogel delovati drugače, kot da je vojna. Kajti tam domujejo politični in finančni dobički.